V Damanhurju, mestu luči, ki je pravzaprav laboratorij za prihodnost človeštva, so se naši skupini Klepetovih popotnikov še posebej posvečali na predavanju o spiritualni fiziki, ki je mnogim odprla obzorja, nekatere prestrašila, da pravzaprav nič ne vedo, nekatere na trenutke pognala v dvome, prav vsem pa se je na obrazu videla mirna spokojnost, da so se jim stvari, ki so jih vedno na nek način slutili, potrdile. Notranje potrdile.
Danes z vami delimo delček podanega, ki je vezan na našo dušo. Na to, kako je duša sestavljena.
Osebnosti naše duše, ki jih prejmemo ob inkarnaciji, skupaj s fragmentom iz Absolutnega (osebnosti se pridružijo iz nekakšnega astralnega sveta) so lahko tudi iz različnih delov sveta, morda celo drugega sveta, zaradi tega tudi imate neke želje, da bi obiskali točno določeno državo, ali spoznavali kako so živeli Indijanci, imate neko željo da bi se naučili nekega redkega instrumenta in tako dalje. To so naši spomini, ki prihajajo iz naših osebnosti iz prejšnjih življenj.
Lep primer je naš Denis, režiser oddaje Klepet ob kavi. Začel je čutiti neizmerno povezanost z Japonsko. V enem tednu se je naučil 90 odstotkov japonske abecede. Znal je tako zapisovati stvari, kot brati in tvoriti stavke. Prav neverjetno. Tukaj je jasno, da ne gre za učenje ... ampak spominjanje.
Ampak, naši spomini lahko sežejo še dlje od osebnosti, ki jih dobimo ob fragmentu Absolutnega ... V nas so namreč speči spomini na čas, ko smo živeli v popolni harmoniji, v Ljubezni. V svetu brez polarnosti in zakonov fizike in oblik, kot jih poznamo v tem svetu ...
To je naš pravi dušni praspomin, do katerega pa trenutno zavestno dostopa zelo malo ljudi, mnogim pa se odvijajo nekakšne slike ali vzbujajo občutki, za katere pravijo, da so zgolj plod domišljije in pravljice, fantazije. Pa niso.
Meni osebno se je dušni spomin prvič aktiviral pri kakšnih 7-ih letih, ko sem kar naenkrat začela tipati svoje telo. Tipati tla, steno, okna in se spraševala, zakaj je vse tako trdo. Tako težko. Saj jaz vendar nisem to ...
Za tem, se mi je aktiviral še mnogokrat, a sem o tem molčala ... Mnogokrat se mi aktivira v družbi naših gostov. Matjaž Obranovič je enkrat celo jokal na snemanju, ko sva govorila o trenutnem stanju na Zemlji, saj se mu je aktiviral praspomin in dojel je, kako močno smo zabredli tukaj na Zemlji.
Na vseh predavanjih z Matjažem so se mi aktivirali takšni praspomini, pa tudi na potovanjih, sploh v Damanhurju ...
A tisto noč, tisti večer se je obrnil pravi ključ, da lahko rečem, da je knjiga »Sporočilo iz druge galaksije« naključje. Na-ključ-je.
Proces spominjanja, ki predstavlja tudi del mojega življenjskega poslanstva (da spodbudim aktivacije pri drugih) se je zgodil leto dni nazaj ... S partnerjem sva se odpravila spat, ker ni mogel zaspati sem se odločila, da mu preberem pravljico. Ta pravljica je samo stekla skozi moje telo in ko je dragi zaspal, sem sama zapisala ogrodje zgodbe, ki pa sem jo zapisala na letalu, ki naju je nekaj mesecev kasneje peljalo v Indijo.
Zaznala sem tudi, kdo bo poskrbel za ilustracije – akademska slikarka Katarina Vidmar. Njene sliko so tako zelo žive, da jih začuti tudi najbolj materialistično omejen človek. Sprejela je izziv in dogovorili sva se, da kreacija dobi svojo obliko takrat, ko bo čas. Ilustracije so nastajale leto dni. In zdaj so nastale ... Sporočilo iz druga galaksije ... za dušo je tako zgodba, ki ni le plod domišljije ampak budnica človeštvu. Aktivira naše praspomine o božanskemu delu vsakega od nas, o stanju brezpogojne ljubezni in povezanosti z rastlinami, živalmi, z drugimi, v osnovi pa s sabo.
Zgodba se začenja odvijati na planetu Merope v ozvezdju Plejad, kjer takšno življenje čiste ljubezni, absolutne zavesti živijo. Dva prebivalca planeta Merope – Sven in Semjase pa spoznata svoje življenjsko poslanstvo, vezano na planet Zemlja, ki je več kot očitno v škripcih. Na Zemljo prideta, da nas spomnita na našo pravo naravo ... Ilustracije, besede, barve, črke ... vse so zelo žive in vsebujejo notranjo vibracijsko strukturo, ki podpre vaše bitje, da se spomni.
Slike tako lahko gledate, lahko pa jih tudi vidite. Če zmoremo oboje, tako videti in gledati hkrati, pa seveda povezati vse skupaj z vsebino, se vsekakor zgodi nekaj paranormalnega.
Sonja Dular je tako o knjigi zapisala:
»Sporočilo iz druge galaksije ... za dušo« predstavlja priložnost za kvantno spremembo, ki je individualna izkušnja in ni mogoča, če iskra v posamezni osebi ne preskoči. V naravi je človek edini v disharmoniji, ker že dolgo ni več svoj, in brez ognja, žarenja svojega bistva, v harmoniji tudi biti ne more. Sporočilo iz druge galaksije je živa pripoved, ki bi se je ne smeli nagledati in po branjo nanjo pozabiti.«
"Sporočilo iz druge galaksije ... za dušo" je tako izjemno darilo za najmlajše, kot tudi odrasle, starejše. Gre za srčno darilo, ki je mnogo več kot 60 strani s platnicami, temveč dragoceno darilo energij, ki jih človekova duša zazna na vseh nivojih ...
Komentarji