.jpg)
Vibracija tkanin
Že dolgo vemo, da hrana, misli in okolje vplivajo na naše zdravje, precej manj pa se zavedamo, da ima pomembno vlogo tudi to, kaj nosimo na svojem telesu. Tkanine niso zgolj estetski ali praktični dodatek – imajo svojo vibracijo, ki lahko telo podpira ali pa ga obremenjuje.
Raziskava o frekvencah tkanin
Leta 2003 je judovska zdravnica dr. Heidi Yellen izvedla študijo o frekvencah različnih tkanin. Izhajala je iz starodavnih zapisov v hebrejski Bibliji (Tori), kjer je zapisano, zakaj naj bi nekatere tkanine nosili pogosteje kot druge in zakaj se volna in lan ne smeta nositi skupaj.
Čeprav znanstvena skupnost nad to raziskavo ni bila navdušena, so bile meritve jasne in rezultati presenetljivo zgovorni.
Kako so merili frekvenco tkanin?
Frekvence so merili v angstromih (m) z digitalnim instrumentom, imenovanim Ag-Environ. Napravo je zasnoval upokojeni profesor za analizo značilnih frekvenc kmetijskih pridelkov, da bi kmetom pomagal določiti optimalen čas za setev in žetev.
Najprej so izmerili frekvenco človeka, ki se običajno giblje med 70 in 100 enotami. Pri ljudeh z boleznijo ta frekvenca pogosto pade pod 50 enot.
Predpostavka dr. Yellen je bila preprosta:
- tkanine z višjo frekvenco od človekove imajo podporni, zdravilni učinek,
- tkanine z nižjo frekvenco pa lahko telo obremenjujejo ali celo povečujejo bolezenska stanja.
Tkanine z visoko frekvenco
Lan in volna – nad 5000 enot
Raziskava je pokazala, da imata lan in volna izjemno visoko frekvenco, tudi nad 5000 enot, kar predstavlja ogromen potencial za podporo človeškemu telesu, ki vibrira precej nižje.
Zanimivo in pomenljivo pa je bilo odkritje, da je ob sočasnem nošenju volne in lana frekvenca telesa padla na ničlo. Prav ta podatek je neposredno potrdil starodavni zapis, da se ti dve tkanini ne smeta kombinirati.
Na bolj subtilni ravni to pogosto zaznajo tudi bioenergetiki, ki opozarjajo, da je dobro paziti tudi na kombinacije v spalnem okolju – na primer volnene vzmetnice in lanene posteljnine.
Volna – naravni regulator toplote
Volna ima izjemno regulativno moč. Greje, uravnava telesno temperaturo in s tem posredno podpira tudi delovanje notranjih organov. Prav zato je koristna tudi poleti, še posebej za ljudi, ki se močno potijo.
Volna iz telesa vsrka vlago, ustvari tanko mikroklimo med kožo in tkanino ter poskrbi, da je koža suha in topla. Človek jo uporablja že tisočletja kot zaščitno in podporno oblačilo.
Osebno prisegam na volno in menim, da bi moral imeti ledveni pas iz volne svoje mesto v vsaki domači lekarni.
Organski bombaž – vibracijsko nevtralen
Okoli 100 enot
Organski bombaž dosega približno 100 enot in je zelo dobro usklajen s človeškim telesom. Je vibracijsko nevtralen oziroma lahko celo podporen, odvisno od zdravstvenega stanja posameznika.
Pomembno je poudariti, da govorimo izključno o organskem bombažu. Klasičen, beljen bombaž pogosto ne preseže 40 enot, kar pomeni bistveno manjšo podporo telesu.
Svila – presenečenje meritev
Približno 10 enot
Svila velja za eno najbolj živih in nežnih naravnih vlaken. Ima podoben pH kot koža, je mehka in se telesu izjemno prilagaja:
- v hladnem greje,
- v vročem hladi.
Kljub temu so meritve pokazale zgolj 10 enot, kar je presenetljivo nizko. Najverjetnejši razlog tiči v sodobnih postopkih obdelave svile, ki izničijo njen naravni frekvenčni potencial. V preteklosti je bila svila obdelana bistveno bolj naravno, kar ji je najverjetneje omogočalo višjo vibracijo.
Sintetične tkanine – frekvenca nič
0 enot
Tkanine, kot so:
- poliester,
- akril,
- elastan,
- lajkra,
- najlon,
- (industrijsko obdelana) viskoza,
so na meritvah pokazale ničelno frekvenco. Poleg tega so izjemno obremenjujoče za okolje, pogosto zadržujejo toploto ali mraz, povzročajo neprijeten vonj in ne omogočajo naravne termoregulacije telesa.
Naravne tkanine v tem pogledu bistveno bolje sodelujejo s telesom in so primerne za vse letne čase.
Kaj pa konoplja?
Konoplja v raziskavo ni bila vključena, vendar naj bi imela frekvenco podobno lanu, kar jo uvršča med zelo podporne naravne materiale.
