»Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla.«
Rudolf Steiner, 1921
Dve plati enega in istega kovanca: ali imajo ljudje preveč kilogramov ali pa so zelo suhi in ne morejo pridobiti kilograme. To pomeni, da imajo in eni in druga premalo vlaknin v telesu. Človeka je potrebno prehraniti tako telesno kot duševno.
Biološko-dinamična metoda izhaja iz Kmetijskega tečaja dr. Rudolfa Steinerja, do katerega je prišlo pet let po koncu prve svetovne vojne in na katerega so pomembno vplivale zgodovinske okoliščine. Med temi sta še posebej pomembna dva momenta. Prvi je ta, da se v času vojne poudarja industrijska produkcija in manj pridelava hrane, zato so bile kmetijske površine po prvi svetovni vojni v zelo slabem stanju. Steiner prihaja z idejo, da je nasprotje degeneraciji ponovna povezanost Zemlje s kozmosom. Povedano drugače, kozmične sile je potrebno okrepiti, revitalizirati in jih povezati z Zemljo. Znano je, da je Zemlja, ki je v stanju utrujenosti oziroma venenja, omejeno sposobna za sprejemanje zunanjih sil. Na takšni Zemlji je potrebno najti način za ponovno odpiranje vrat kozmičnim silam. Za Steinerja sta pri tem bistveni dve strategiji in sicer moment kaosa ter individualizacija.
Kakšna je razlika med konvencionalnim, ekološkim in bio-dinamičnem kmetijstvom?
Ekološka pridelava izklučuje kemično sintetična sredstva in jih zamenjuje z ekološkim. Bio-dinamična pridelava pa je edina pridelava, kjer ni potrebno ubijati. Moderni vidik pridelave je usmerjen samo v vodeno rast rastlin; tako so pridelki sicer večji, je pa zato toliko več izhlapevanja. V mineralni rasti pa so pridelki dosti manjši, vendar polnega okusa.
Biodinamika je preplet naslednjih elementov:
- vode,
- toplote,
- in svetlobe.
Kakšne so prednosti te vrste pridelave nam je predstavil Drago Purgaj - agronom, demeter kmetovalec:
