Ljudje smo pravi borci. Tako nas učijo starši. To nam povedo v šoli. Tega se zavedamo v službi, v trenutku ko pogledamo šefa. Pa vas vprašam ... kaj pa, če je to vse skupaj samo laž? Kaj pa če vsa ta borba sploh ni potrebna?
Imam znanke, ki se ves čas borijo za svoj zakon. Borijo se, da bo obstal. Kar nekaj se jih je dolgo borilo, na koncu pa so se ločile, zbolele od vsega tega trpljenja in izgubljene energije, postale depresivne in osamljene.
Imam znanke, ki se ves čas borijo s svojimi kilogrami. Borijo se, da ne bi pojedle tistega kosa torte. Borijo se, da gredo po naporni in stresni službi še teči.
Imam znanke, ki se borijo obdržati svojo službo. Delajo trikrat več kot vse ostale, kljub temu ostajajo neopažene in na koncu bodo odletele prve, ker se ostale sodelavke morda bolj znajdejo, znajo kaj prikriti, zakriti.
Kaj je skupnega tem mojim znankam, ki sem jih pravkar opisala? Vse je strah. Strah da bi se končal zakon, da ne bi izpadle kot zgube. Strah, da bi bile debele in osamljene ter nezaželene. Strah da bi ostala brez denarja in brez službe.
Strah torej.
Pa poglejmo delovanje našega telesa.
Ko smo sproščeni, veseli, dobre volje vlada serotonin. Takrat so naše celice sproščene, komunikacija med njimi poteka, razumejo se, zdrave so in tudi glava deluje mnogo bolje, tako dobivamo krasne ideje, zamisli, vidimo potenciale, priložnosti, sproščeni smo in neobremenjeni. To je tudi takrat, ko najbolj slišimo svoje telo, ker nam tako in tako samo pove, kaj si želi. In ko sprejemamo življenjske odločitve, nam srce pove, katera je prava pot, čeprav se vsem ostaim zdi neumna in nelogična. Mislijo, da če narediš to, se boš pa zaje*** ... ampak ti si še vedno sproščen, ostajaš v svojem »filingu«, ne pustiš se zmesti, ker zaupaš vase in se samo prepustiš, sprostiš!
Ko smo pod strahom, kot moje znanke, ki sem jih opisala ... takrat so v borbi, v stresu, torej vlada hormon kortizol. Kaj naredi telesu? Zastoje, zmede, stavke, cel kaos. Celice se zaprejo, ne spustijo dobrih stvari ven, notri, nič. So v polni pripravljenosti na borbo, bitko, vojno.
Pretočnosti med njimi ni, komunikacije ni, vse je napeto, nesproščeno. Takrat ne slišimo notranjega glasu, ne slišimo svojega telesa, kaj bi želel, ker je v pripravljenosti na vojno. Ko sprejemamo življenjske odločitve pa se odločamo iz strahu, ne iz ljubezni in zaupanja.
Kako potem lahko moja znanka pričakuje, da bo obdržala, popravila zakon. Shujšala? Obdržala službo?
Nemogoče. Če pa že, bo izguba energije taka, da se bo vse to pokazalo čez nekaj let, če ne prej, v obliki bolezni, kakšne avtoimune diagnoze in podobno.
Kaj je torej rešitev?
Borba – nikoli.
Potrebno je sprejeti, spustiti, se sprostiti. To je eden izmed najbolj preprostih, smešno preprostih stvari, ki bi jih morali osvojiti. Mnogim je zavedanje tega nedosegljivo, ker si znajo zakomplicirati življenje do daska. Ampak ti ... ti še malo preberi naprej in se morda sestavijo stvari še bolj skupaj ...
Kadar stvari spustiš, dovoliš, da se zgodijo, brez da bi se vmešaval s svojimi strahi in pritiski. To je tista prava stvar. Vem, tega nam ni nihče povedal, če bi nam. Bilo bi drugače.
Imam tudi takšne znanke, ki so si cel mesec štele kalorije vsega kar so dale v usta, prepolovile vnešene kalorije in izvajale močne kardio treninge štirikrat na teden. Po mesecu dni so se čudile, kako so se lahko zredile?
Preprosto. Telo je bilo v takšem šoku, v takem stresu in strahu, da bo vse skupaj še hujše, da je enostavno vse kar je dobil – dal v zalogo. V smislu – hudi časi so, še hujši lahko pridejo.
Če bi namesto vsega tega odšle na sprehod, prebrale kakšno knjigo, si privoščile kakšno kopel ... ja, prej bi shujšale, mnogo prej.
Tudi tista ... morda bi izgubila službo, a prav gotovo našla boljšo ali pa nadaljevala svojo novo poslovno pot, srčno pot, življenjsko poslanstvo.
In če bi se tista druga ločila. Bi pač spustila, kar je za spustiti ... tako bi imela priložnost za boljše življenje. Za nova spoznanstva ...
Nič na silo, ne gre. Enostavno ne gre. Vsaj na dolgi rok ne, četudi se sprva zdi, da ni druge možnosti.
Zato si danes vzemite čas zase. Ustavite se za trenutek. Namenite fokus sebi. Sprostite se. Dovolite si sprostiti in videti svoje življenje z drugačnimi očali.
Nadvse vam priporočamo, da začnete s pisanjem dnevnih hvaležnosti v Hvaležnico. To vam bo dalo zagon, reprogramiralo zavest, dovolili si boste biti bolj srečni, tako pa tudi dovolili, da v vaše življenje pride še več lepega.
Če želite dodatno podporo svetih sil, dodaten zagon na srčni poti ... potem vam lahko pomaga tudi moldavit in živa knjiga.
Delujeta tako, da v vašem življenju zrušita vse tisto, kar ni v vaše najvišje dobro in postavita, privabita srčne priložnosti, ljudi, situacije, ki so v najvišje dobro. Hkrati torej ruši in postavlja, zaradi česar se mnogi ljudi takšnih stvari bojijo, potem pa raje rečejo, da v to ne verjamejo.
Edina stvar, ki vas jo je lahko strah je strah sam. Pa še tega ne rabite. Ni vredno. Vi ste neponovljivi, izjemni, sprejmite se takšne kot ste, ker to je to. In to, je super!
Vsekakor bo pomagala tudi vodena meditacija, ki jih najdete pod zavihki.
Pa naj vam bo svet lep!
Komentarji
Komentiral Hermina |
Čudovit članek,iz srca hvalezna.
Komentiral Alenka Kralj |
Točno tako kot je napisano. Ta bojevanja pa zdaj opuščam in povem vam veliko lažje je ziveti. Naj vam je svet lep