Besedilo pišem kot mama 2,5-letne deklice. Nisem svetnica, da bi svojega otroka popolnoma izločila iz sodobnega sveta in nikoli ne bi gledal televizije ali pa pojedel sladoled. Ga je že, a vendarle imam kot oseba z znanjem holističnega in integrativnega pristopa k zdravju, kot zdravstveni delavec uradne medicine in oseba, ki že 10 let intenzivno pomaga ljudem do zdravja, morda drugačen pogled. Dovolim si to reči. Dovolim si napisati, da je to pogled iz mojega modela sveta, ki pa ni nujno podoben tvojemu modelu sveta, a sem tukaj kjer sem in imam to priložnost, da s tabo podelim svoj pogled, ki ga lahko ignoriraš ali pa vzameš v razmislek.
Na zatožni klopi bo sladkor, ki je tako močno prisoten za sredstvo nagrajevanja, ali kar tako, ker ga imajo otroci pač radi.
Preden karkoli napišem, postavimo dva temelja.
temelj: sladkor ni več to, kar je bil. Sladkarije, ki so jih jedli naši starši niti približno niso tako toksične, omamne in odvisniške kot so danes, ki so nafilane z vsem živim, da se otroci kar tresejo kdaj bodo dobili naslednjič.
2. temelj: ves sladkor ni isti. Datelj je sladek in ne bo problematičen. Žlica nesegretega meda (prav nesegrevan med mora biti od proizvajalca) pred spanjem bo deloval dobro za možgane, sploh če bo zraven še cimet na primer.
Sladkor je lahka izbira. Otroka zadovoljiš in zadovoljiš tudi sebe. Daje ti občutek, da si naredil nekaj dobrega za otroka, ker je vesel, medtem ko imaš ti čas, da se malo sprostiš, da malo zadihaš. Daje ti tudi občutek, da si dober starš - poglej kako vesel in izpolnjen je tvoj otrok. A ta bumerang dobiš hitro nazaj. Otrok namreč hitro postane nervozen, tečen, utrujen in hoče še ... in v ta cikel se ujameš zelo hitro, saj so vse sladkarije tako zelo odvisniške. In bolj kot je utrujen ali zaposlen tudi starš, večkrat naseda na to kratko zadovoljitev, ki pa pravzaprav prinese samo še več težav za oba, za starša in za otroka.
In ko si tako navajen živeti, niti ne vidiš več kako zelo se razvija, nadgrajuje ta odvisnost.
Naj omenim, da sem tudi sama živela takšno otroštvo, kjer sem sladkor še toliko bolj potrebovala zaradi pomanjkanja beljakovin, kar je nasploh naredilo konkretno posledico na moj mikrobiom. Zgodbo si lahko prebereš tukaj.
Sicer pa to zgodbo toliko bolj vidim in opazim, ker sama ne uživam procesiranega sladkorja že skoraj leto in tudi svojemu otroku dam sladkor zelo redko in zato bolj jasno vidim, kako se odziva takrat.
Ko smo poleti bili na morju, sta si partnerjem privoščila sladoled, ki sta si ga podelila, saj je bila premajhna, da bi sama pojedla cel sladoledni kornet. Vsa čast, lepo ga je delila, ampak se je dobesedno tresla in stegovala rokico, ko je bila na vrsti ona, da ga poliže. Boste rekli ubogi otrok, ne privoščite mu nobene otroške radosti? Ali se bomo vprašali, kaj na tem svetu je lahko tako močno, da se otrok trese za tem? Bi se tako tresel tudi za navadno žlico cukra? Verjetno ne, kaj torej še vsebuje, da povzroča takšno instantno odvisnost? in da smo si na jasnem, hči sladoled dobi, samo v obliki zmiskane zamrznjene banane z borovnicami in medom ali datljem, ki izgleda povsem enako in je tudi izjemno okusno. Torej ni samo ta akt lizanja sladoleda tako zelo zanimiv.
Tudi priložnosti družinskega druženja, ko tete in babice spečejo dobrote in vsi otroci družine tega pojedo preveč, da bi lahko svojega otroka izključil, se pokažejo zelo jasno po tem dogodku.
Tudi po tri dni se opaža, da je nervozna, nestrpna, manj umirjena in da ji to zmoti spanec in je posledično v tem ciklu nenaspanosti.
Tega zagotovo ne bi opazili, če bi ji sladkor v tej procesirani obliki dajali ves čas.
Pa da smo si na jasnem, tudi ona je kdaj nervozna brez sladkorja, ampak zelo transparentno se to pozna takrat, kadar zaužije že malo malo procesiranega sladkorja.
Najhujša kombinacija pa je seveda sladkor in tehnologija. Pred kratkim smo bili z družino 14 dni v resortu in vsak dan sem srečevala starše, ki so v svojega otroka pomfri spravili samo, če so zraven gledali tablico. Tisti otroci verjetno sploh niso polno ugotovili, da so v Egiptu in če bi se zgodilo, da jih starši pozabijo v restavraciji zagotovo ne bi našli pot do sobe, ker je bila njihova pozornost vpeta v tablico.
A to je že tema kakšnega drugega članka.
Poanta, ki bi jo rada naredila na koncu je, da pozovem vas - dragi starši! Imamo moč in odgovornost, da poskrbimo za svoje otroke v tem svetu, kjer nanje preži vedno več pasti. In če svojemu otroku želimo zdravje, potem to pomeni, da želimo poskrbeti za njihov mikrobiom. In s sladkorjem bo ta mikrobiom poln parazitov, virusov in drugih nepridipravov, posledično pa z antibiotoki golosek, namesto pragozda.
Naj vam bo v branje izziv 30 dni brez sladkorja, kjer lahk najdete številne recepte, s katerimi se boste lahko potolažili, dalo vam bo tudi razumevanje in v podporo mikrobiomu vas in vašega otroka, vam lahko še kako prav pride fermentacijski napitek, ki vsebuje 30 vrst ekološkega sadja, zelenjave, semen, oreškov, ki so v Nemčiji pripravljeni po starem, počasnem postopku fermentacije, brez pospeševanja, brez prehitevanja. To bo nahranilo mikrobiom vašega otroka in vas, začelo regenerirati in posledično bo tudi otrok začel sprejemati še kakšno drugo hrano, kot samo sladkor in pohano, pomfri in podobno.
Izziv 30dni brez sladkorja najdeš TUKAJ
Fermentacijski napitek najdeš SPODAJ.
Morda koristne oddaje zate tudi tukaj:
Komentarji