Skoraj nihče se ne zaveda, da je vse, kar si lahko zamislimo, naravni vesoljni samoproces in da smo mi kot del tega samoprocesa od njega odvisni. Kako pa je potem z vsem trpljenjem? Je nujno? Je prav?! V tokratni oddaji bomo z Alojzijem Vrbenikom dešifrirali, od kod izvira zemeljsko življenje, koliko procentov nezavednega akumuliranega genskega zapisa oz. spomina ima človek in kaj to pomeni zanj ter kaj lahko omogoči sodelovanje uma in duše v smislu potovanja po brezčasju znotraj lastne biti. Morda se zdi napovednik napisan komplicirano, a zagotavljamo vam, da Alojzi to razloži jasno in razumljivo za vsakega! Ne zamudite ogleda posnetka, hkrati pa tudi vljudno vabljeni na dogodek Večer resnice Alojza Vrbenika, ki bo 21. 6. v Ljubljani. Več info na: https://klepetobkavi.si/
Vsak med nami ima v svoji biti 10 % realiziranega zavednega in 90 % nezavednega akumuliranega genskega zapisa oz. spomina. Če je naša bit v sozovočju s t. i. Svetim duhom oz. EM-valovanjem Zemlje/Osončja/Galaksije, lahko ozaveščamo nezavedno v sebi. Sodelovanje duše oz. uma in razuma omogoča potovanje po brezčasju znotraj lastne biti.
Vse je naravni vesoljni samoproces in mi smo kot del tega samoprocesa od njega odvisni. Problem pa je, ker človeštvo ne razume svoje soodvisnosti od vesoljnih ciklov, ki ugodno ali neugodno spreminjajo človekov psihofizični nivo/genom in s tem naše razumevanje sveta pa tudi samih sebe v njem.
Naša zavest je namreč še prenizka, da bi bila sposobna premagati časovno-prostorsko sfero, v katero smo ujeti. Ampak, kaj je bistveno, in zakaj pravzaprav sploh živimo? Ljudje smo na Zemlji zato, da zopet dojamemo smisel lastnega in vesoljnega življenja.
Če vas zanimajo tematike, kot so od kod izvira zemeljsko življenje, kakšna je vloga človeka v strukturi igre življenja na Zemlji in kdaj bo nastopil vrhunec razvoja, ne zamudite prihajajočega predavanja, ki bo 21. 6. 2019 v Ljubljani, z naslovom Večer resnice Alojza Vrbenika – Od kod zares izvira zemeljsko življenje? Več info in prijave na info@klepetobkavi.si ali 02 6200 230.
