Ko pogledamo naravo v času, ko vse raste, cveti in se odpira, hitro začutimo eno stvar: obilje ni nekaj, kar mora narava iskati. Obilje je njeno naravno stanje.
Drevesa ne dvomijo, ali bodo pognala liste. Cvetovi ne zadržujejo svoje lepote. Zemlja ne razmišlja, ali je vredna plodov. Ko pride pravi čas, narava preprosto sledi svojemu ritmu.
In prav tukaj se skriva pomemben namig tudi za nas.
V knjigi Biohacking zdravja po matrici narave Jasmina Kandorfer pogosto odpira prav to razumevanje: da se zdravje, vitalnost in notranje ravnovesje ne začnejo takrat, ko poskušamo telo prisiliti v spremembo, ampak takrat, ko se ponovno uglasimo z naravnimi zakonitostmi. Ko prenehamo delovati proti sebi in začnemo razumeti, da je narava že ustvarila matrico, po kateri življenje teče z več lahkotnosti.
Enako velja za obilje.
Obilje ni samo denar. Ni samo materialna varnost. In ni nekaj, kar pride od zunaj šele takrat, ko so vse okoliščine popolne.
Obilje je stanje pretočnosti. Je občutek, da življenje lahko teče skozi nas. Da znamo sprejemati, ustvarjati, deliti in zaupati, da je za nas dovolj.
Kaj pomeni obilje v resničnem življenju?
Ko slišimo besedo obilje, večina ljudi najprej pomisli na finance. A če pogledamo globlje, obilje zajema veliko širše področje življenja.
Obilje je lahko občutek notranjega miru. Lahko je čas, ki ga imate zase. Lahko je telo, ki ima dovolj energije. Lahko je dom, v katerem se počutite varno. Lahko so odnosi, ki vas hranijo, ali pa ustvarjalnost, ki se ponovno prebudi po obdobju notranje zablokiranosti.
Težava sodobnega človeka je pogosto v tem, da obilje išče samo zunaj sebe. V več dosežkih, več potrditvah, več nadzora. A narava nas uči ravno obratno. Najprej mora nekaj dozoreti znotraj, šele potem se lahko pokaže navzven.
Tako kot seme najprej raste v temi zemlje, preden se pokaže kot rastlina, se tudi naš občutek obilja pogosto začne v nevidnem delu: v mislih, prepričanjih, občutkih varnosti in v energiji, iz katere delujemo.
Zakaj se pogosto zapremo pred obiljem?
Veliko ljudi si obilja želi, a ga hkrati nezavedno odriva stran.
Včasih zato, ker v sebi nosimo prepričanje, da si ga ne zaslužimo. Drugič zato, ker smo se naučili, da mora biti življenje težko, da se je treba za vse boriti in da je varnost nekaj, kar lahko vsak trenutek izgubimo.
Takšna notranja stanja ne vplivajo samo na naše misli, ampak tudi na telo. Ko smo v stalnem strahu, pomanjkanju ali napetosti, živčni sistem deluje iz preživetja. Takrat ne ustvarjamo iz miru, ampak iz krča.
In iz krča je težko sprejemati.
Zato se pot do obilja pogosto ne začne z vprašanjem: “Kako dobiti več?”, ampak z vprašanjem: “Kje v sebi še vedno živim iz občutka pomanjkanja?”
Kako je biohacking povezan z obiljem?
Biohacking običajno povezujemo z energijo, spanjem, prehrano, hormoni in regeneracijo. A v resnici je njegov globlji namen širši: ustvariti pogoje, da telo, um in energija delujejo bolj usklajeno.
Ko smo izčrpani, neprespani, pod stresom in notranje razpršeni, težko čutimo obilje. Telo takrat išče varnost, ne širjenja. Možgani delujejo bolj obrambno, odločitve so bolj reaktivne, ustvarjalnost pa pogosto ugasne.
Ko pa začnemo podpirati telo z osnovami, kot so spanec, svetloba, dih, hrana, gibanje in stik z naravo, se notranje stanje spremeni. Postanemo bolj prisotni, bolj jasni in bolj odprti.
To je biohacking obilja v najpreprostejši obliki: ne gre za to, da “manifestiramo” iz glave, ampak da celoten sistem spravimo v stanje, kjer lahko življenje ponovno teče.
Kristalna mreža za obilje kot opomnik namere
Pri delu z obiljem imajo lahko posebno mesto tudi rituali. Ne zato, ker bi sami po sebi “ustvarili” obilje namesto nas, ampak ker nam pomagajo usmeriti pozornost.
Eden takšnih ritualov je kristalna mreža za obilje.
Kristalna mreža je lahko čudovit simbolni prostor, v katerega položimo svojo namero. Ko jo ustvarimo zavestno, nas vsak pogled nanjo spomni, kaj želimo negovati v sebi: več zaupanja, več odprtosti, več pretočnosti in več notranje varnosti.
Pri tem ni ključno samo, katere kristale izberemo, ampak predvsem, s kakšno energijo pristopimo. Če kristalno mrežo uporabimo kot dnevni opomnik, da ne delujemo več iz strahu, ampak iz zaupanja, postane ritual veliko več kot dekoracija.
Postane sidro.
Knjiga Obilje kot podpora pri spremembi notranjih prepričanj
Če želimo spremeniti odnos do obilja, moramo pogosto spremeniti tudi način razmišljanja.
Prav zato je lahko knjiga na to temo zelo dragocena podpora. Branje nas upočasni, povabi v refleksijo in nam pomaga prepoznati vzorce, ki jih v vsakdanjem hitenju pogosto sploh ne opazimo.
Knjiga Obilje je lahko nežna, a močna spremljevalka za vse, ki želijo začeti drugače gledati na sprejemanje, vrednost, denar, notranjo varnost in odnos do življenja.
Ne gre samo za to, da si želimo več. Gre za to, da se naučimo prepoznati, kje si več ne dovolimo.
Kako do obilja v vsakdanjem življenju?
Obilje se ne začne z velikimi koraki. Pogosto se začne z zelo majhnimi spremembami v tem, kako živimo, razmišljamo in čutimo.
Začnete lahko tako, da vsak dan opazite, kje je življenje že prisotno. V hrani na mizi. V telesu, ki vas nosi. V odnosih, ki vas podpirajo. V idejah, ki prihajajo. V naravi, ki vas vedno znova uči, da se življenje obnavlja.
Pomembno je tudi, da začnete opazovati, kdaj se zaprete. Kdaj rečete “ne morem”, še preden poskusite. Kdaj zavrnete pomoč. Kdaj zmanjšate svoje želje, ker se vam zdijo “preveč”. Kdaj se počutite krive, če si želite več.
Prav tam se pogosto skriva največja blokada obilja.
Kaj nas narava uči o obilju?
Narava nikoli ne ustvarja iz panike. Ustvarja iz ritma.
Vsak letni čas ima svojo nalogo. Pomlad prebudi, poletje razširi, jesen pobere plodove, zima pa povabi v počitek. Če bi narava hotela ves čas cveteti, bi se izčrpala.
Tudi človek ne more ves čas samo dajati, ustvarjati, delati in dokazovati. Za obilje potrebujemo tudi počitek, sprejemanje, tišino in prostor.
Morda prav zato toliko ljudi kljub delu in trudu ne čuti obilja. Ker živijo v nenehnem naporu, ne pa v ritmu.
Obilje ni prisila. Obilje je pretok.
Kako torej do obilja?
Morda tako, da ga nehamo loviti kot nekaj oddaljenega in ga začnemo prepoznavati kot stanje, ki ga lahko vsak dan znova negujemo.
Skozi telo. Skozi misli. Skozi odnos do sebe. Skozi stik z naravo. Skozi rituale, ki nas vračajo v zaupanje. In skozi znanje, ki nam pomaga razumeti, zakaj smo se od obilja morda sploh odmaknili.
Narava nas v času rasti in cvetenja vedno znova spomni, da je obilje možno. Da je življenje ustvarjeno za rast. Da je pretok naraven.
Vprašanje je samo, ali si ga dovolimo tudi mi.
