Kaj je črevesna flora?
V zadnjih desetih letih smo začeli posvečati, vse več pozornosti mikrobnemu svetu v našem telesu, ki igrajo še kako pomembno vlogo v psihičnem in fizičnem zdravju. Ogromno raziskav črevesne flore, razkrivajo kako pomembn je vpliv mikrobov na naše počutje. Vse skupaj naj bi na naši koži, v sluznicah... mikrobi, sobivali z nami, nekajkrat več kakor naše telesne celie. Že kar v črevesju prebiva na gram črevesne vsebine biljon živih mikrobov, kar je več kakor je trenutno vseh ljudi na Zemlji. Če bi stehtali vse mikroorganizme, ki sestavljajo funkcionalno črevesno floro, bi se teža gibala med enim in dvema kilogramoma, kar pazanjo ni zanemerljivo malo. Crevesno floro debelega črevesja sestavlje okoli 500 različnih vrst mikroorganizmov oz. Okoli 30 njihovih rodov. V sestavi črevesne flore imajo razični mikroorganizmi lahko ugodne, nevtralne ali neugodne učinke.
Večinoma vseh koristnih bakterij v črevesni flori so roda Bacteroides, Lactobacillus in Bifidobacterium. Vse več raziskav dokazuje njihove pozitivne učinke na zdravju. Na različne načine probiotične bakterije ovirajo patogene mikrobe (kandida itd...) in prinašajo številne koristi (driska, zaprtje, vetrovi,napihnjenost, izbolšanje sindroma razdrežljivega črevesja, aktivacije imunskega sistema, zmanjšanje alergij na hrano, izboljšave težav povezanih z možgani...).
V sestavi črevesne flore pa najdemo tudi mikrobe ki proizvajajo strupe, bolezni ali celo smrt, če dopustimo, da se prekomerno razmnožijo. Da to preprečimo, moramo neprestano negovati to občutljiv ravnovesje mikrobov v črevesju. To pa sodobnemu človeku ne uspeva najbolje, zaradi: stresa, dehidracije, hrane, sladkorja, enostavnih ogljikovih hidratov, konzervansov, ostankov pesticidov, terapij z antibiotiki, kortikosteroidov ipd., ki rušijo ravnovesje črevesne flore. Zaradi tega ima sodobni človek v črevesni flori namesto 85% samo 10-20% koristnih mikrobov, slabe pa zato povzročajo ogromno preglavic in je porast težav z možgani tako visoka.
Kako črevesna flora vpliva na naše možgane?
Črevesna flora na zdravje možganov vpliva posredno in neposredno, prekometabolne, strukturne in obrambne vloge.
-METABOLNA ALI »HRANILNA« VLOGA ČREVESNE FLORE:
Tako kot rastline propadejo brez hranil, tako tudi človek nemore preživeti brez hrane. Da telo lahko priskrbimo z vitalnimi snovmi, moramo poleg uživanja hrane to tudi predelatiin dobro vsrkati, pri tem pa nam izdatno pomaga črevesna flora.
Nevrologinja N.C Mc Bride je opazila, da imajo ljudje s porušeno črevesno floro tudi primankljaj tudi za možgane pomenbne vitalne snovi to so predvsem: magnezij, cink, selen, baker,mangan, žveplo,železo, kalij, natrij in vitamini (B1, B2, B3, B6, B12, C, A, D) folna in pantotenska kislina, maščobne kisline, omega-3, omega-9, tavrin idr. Možgani potrebujejo te snovi za normalni razvoj in delovanje, zato ugotovitve da shizofrenim primankuje vitamin C, B1, B3, B6, B12, folne kisline magnezija cinka in mangana ne preseneča, z dodajanjem teh pa se stanje izboljša.
Če želimo možgane dobro »nahraniti« je torej ,optimalno delovanje prebavil in črevesne flore nujn. Črevesna flora nam pomaga na vsaj dva načina pri tem: s sodelovanjem pri razgradnji zaužitve hrane in z ustvarjanjem novih vitalnih snovi.
-ČREVESNA FLORA – POMOČNIK PRI PREBAVI ZAUŽITE HRANE:
Črevesna flora igra pri prebavi zaužite prehrane zelo pomenbno vlogo, saj med drugim ustvarja encime, potrebne za fino razgradnjo zaužite hrane.
Če imamo porušeno črevesno floro, lahko jemo še tako kakovostno hrano pa bo večina vsega dela romal, kar naravnost v straniščno školjko. Če pa je le ta v formi, lahko pomenbno sodeljuje pri dokončni prebavi zaužite prehrane in vsrkuje vitalne snovi v telo. Mikrobi črevesne flore pomagajo pri razgradnji zaužitih beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Torej je le ta optimalna prebava naštetih pomenbna tudi za zdravje možganov.
Viri:
Knjiga:KAKO OHRANITI MOŽGANE
Avtor: Sanja Lončar v sodelovanju z dr. Biljano Dušič in Adriano Dolinar
Povzela: Tajda Mohorič
