Sonce ima danes skoraj dvojni sloves. Po eni strani vemo, da ga telo potrebuje za energijo, dobro voljo, naravni ritem in tvorbo vitamina D. Po drugi strani pa vemo tudi, da lahko pretirano izpostavljanje soncu poškoduje kožo, pospeši staranje in poveča tveganje za resnejše kožne spremembe.
Zato pravo vprašanje ni, ali je sonce dobro ali slabo.
Pravo vprašanje je: koliko sonca naše telo potrebuje in kdaj ga je preveč?
Sonce ni sovražnik telesa
Sonce je eden najmočnejših naravnih signalov za naše telo. Zjutraj pomaga uravnati notranjo biološko uro, podpira budnost, vpliva na razpoloženje in sodeluje pri tvorbi vitamina D.
Vitamin D je pomemben za imunski sistem, kosti, mišice, razpoloženje in splošno vitalnost. Prav zato ni zanemarljivo, da ima veliko ljudi v Sloveniji, še posebej pozimi, prenizko raven vitamina D.
To pomeni, da se sonca ne bi smeli bati do te mere, da se mu popolnoma izogibamo. Telo ga potrebuje.
A kot pri vsem v naravi je ključ v ravnovesju.
Kaj se zgodi, če je sonca premalo?
Če se soncu ves čas izogibamo, telo lahko izgubi pomemben naravni vir svetlobe in vitamina D. To se lahko sčasoma pokaže kot manj energije, slabše razpoloženje, večja utrujenost, slabša odpornost ali občutek, da telo nima pravega ritma.
Sonce ni pomembno samo zaradi kože, ampak tudi zaradi našega notranjega sistema. Svetloba telesu sporoča, kdaj je dan, kdaj naj se prebudi in kdaj naj začne pripravljati hormone za večerno umirjanje.
Zato nekaj minut premišljene izpostavljenosti soncu ni razvada, ampak lahko predstavlja pomemben del naravnega ritma.
Kaj pa, če je sonca preveč?
Druga skrajnost pa je večurno sončenje brez zaščite, še posebej v najmočnejših urah dneva. Takrat sonce ni več podpora, ampak obremenitev.
Prekomerna izpostavljenost UV žarkom lahko povzroči sončne opekline, poškodbe kože, hitrejše staranje kože in večje tveganje za kožnega raka. Zato nikakor ne gre za to, da bi sonce romantizirali in pozabili na zaščito.
Najbolj občutljiv del dneva je običajno okoli poldneva in zgodaj popoldne, ko je sonce najmočnejše. Takrat je pametno poiskati senco, nositi pokrivalo, lahka oblačila in kožo po potrebi zaščititi.
Zlata sredina: sonce z občutkom
Najbolj zdrav pristop je preprost: sonce potrebujemo, vendar z občutkom.
Namesto celodnevnega sončenja si raje privoščimo krajše, premišljene trenutke na soncu. Zjutraj ali pozno popoldne je izpostavljenost običajno prijaznejša. V vročih urah pa telo bolj potrebuje senco, vodo, minerale, lahkotno hrano in umirjanje.
Pomembno je tudi poslušati telo. Nekateri ljudje vročino in sonce prenašajo slabše. Če se pojavi omotica, utrujenost, glavobol, pretirana žeja ali občutek pregrevanja, je to znak, da telo potrebuje umik, hidracijo in počitek.
O soncu, vitaminu D in poletni vročini v oddaji
Če želite bolje razumeti, kje je meja med koristnim in škodljivim soncem, si oglejte tudi oddajo, v kateri govorimo o soncu, vitaminu D, poletni vročini in varnem ravnovesju med izpostavljanjem soncu ter zaščito telesa.
V oddaji boste izvedeli, zakaj sonce ni naš sovražnik, kaj se zgodi, če ga je premalo ali preveč, kako telo podpreti v vročih dneh in zakaj ledene pijače poleti niso vedno najboljša rešitev.
Preveč sonca lahko škodi. Premalo sonca prav tako.
Sonce je zdravilo narave, če ga uporabljamo z občutkom. Lahko nas napolni z energijo, podpre vitamin D in izboljša razpoloženje. Če z njim pretiravamo, pa postane stres za kožo in telo.
Zato naj bo poletno pravilo preprosto: malo sonca, veliko občutka, dovolj hidracije in pametna zaščita takrat, ko je sonce najmočnejše.
Za vas imamo tudi brezplačen priročnik POLETJE, kjer najdete še več poletnih nasvetov, priporočil za dopust in idej za lahkotnejše vroče dni.
