V oddajah “Klepet ob kavi” smo že neštetokrat slišali kako pomembno je dojenje, tako za mamico in otročka.
Kako je dojenje mnogo več kot le hranjenje in kako z dojenjem vzpostavljamo dobre stebre ter temelje zdravja otroka za vse življenje, medtem ko je dojenje zelo blagodejno tudi za mamico, krčenje njene maternice, hormone in ni da ni.
Številni gostje so torej predstavili številne študije in dokazana dejstva, ki govorijo v prid dojenju.
Zagotovo je želja vsake mamice, da bi dojila. A kje se lahko zadeva zakomplicira? Kje se lahko ustavi? Ali obstajajo ženske, ki ne morejo dojiti? Je dojenje preveč boleče? Je dojenje preveč utrujajoče za mamico in je lažje uporabiti kar stekleničko? Vse to in še več bo zaupala strokovnjakinja, ki je s svojimi izkušnjami, znanjem in odločnim direktnim pristopom pomagala že številnim mamicam pri njihovih pripravah na porod, pa tudi takrat, ko “ni steklo” …
Uživajte v branju in podelite objavo z drugimi mamicami, bo pa Alenka tudi gostja prihajajočih priprav na porod s Klepetom ob kavi, kjer bo predavala skupaj z babico Majo, ki bo ponudila nasvete za lažji porod ter Mario Ano Kolman, ki bo predala znanje o domači lekarni za novorojenčka in mamici ter načinih, kako si pomagati z zelišči in drugimi rastlinami, da smo pripravljeni na utrujenost in različne zdravstvene izzive, s katerimi se spopadajo novorjenčki in starši.
Alenka, hvaležni smo za znanje, ki ga boš podelila z gledalci in bralci.
Ali je način poroda (carski rez, epiduralna, naravni porod brez medikalizacije, ultiva) na kakršnikoli način povezan z zmožnostjo oziroma kvaliteto dojenja?
Ja, način poroda lahko vpliva na dojenje. Vemo, da zaradi medikaliziranega poroda (carski rez, protibolečinska sredstva, umetni popadki ipd.) lahko pride do težav pri dojenju. Odsotnost dojenja v prvih urah po porodu, ločitev novorojenčka od mamice – oboje je rdeči alarm. V takšnih primerih bi morale mamice takoj dobiti ustrezno pomoč, da se vzpostavi laktacija in bi novorojenček dobival materino mleko (ali po možnosti darovano materino mleko) na način, ki ne moti dojenja. V praksi pa se kar čaka … Matere so zavedene, da je še čas, potem pa nastopi panika zaradi izgube teže in kot prvi ukrep običajno sledi dodatek mlečne formule po steklenički.
Fiziološki porod z neprekinjenim kožnim stikom do prvega dojenja je najboljši temelj za vzpostavitev uspešnega dojenja.
Katera je največja past, v katero lahko pri dojenju pademo še preden zapustimo porodnišnico?
To, da ima novorojenček za 24 ur rezerve in je utrujen od poroda ter ga lahko pustimo spati, ne da bi se dojil. Za novorojenčka in mamico je priporočljivo kožni stik po porodu nadaljevati tudi v prvih dneh, da se lepo povežeta in dojenje steče. Otročiček in mamica lahko počivata skupaj. V praksi pa se čaka, potem se dojenčka stehta ali pa je zelo zelo zaspan, zlateničen in takoj dobi dodatek mlečne formule.
Nekateri menijo, da prve dni ni mleka, kar ne drži. Mlezivo ali kolostrum vedno je! Izloča se v manjših količinah, ki pa so za novorojenčka ravno prave. Bistveno je imeti novorojenčka pri sebi, da se lahko čim pogosteje po malem doji. Prepogosto dojenje ne obstaja. Z dojenjem dojenčka ne utrujamo. Poleg tega prsi niso nikoli do konca prazne.
Dojenje ne sme boleti, sicer je nekaj narobe. Namesto čakanja in stiskanja zob takoj poiščite pomoč.
Če vam kdo svetuje, da dojite po X minut na vsaki strani vsakih X ur, ne razume dojenja. Pozabite.
O 10 napakah v prvih 24 urah, ki se jim lahko izognemo, sem pisala tudi tule:
https://www.rumina.si/dojenje-v-prvih-24-urah-10-napak-ki-se-jim-lahko-izognete-2/
O dojenju v prvih dneh pa tule: https://www.rumina.si/dojenje-v-prvih-dneh/
Ko poslušam prijateljice, mi potarnajo, da so bile ob porodu zelo zmedene kar se poroda tiče, saj jim je vsak od osebja v porodnišnici ponudil drugačne nasvete, trike pri dojenju in domov so velikokrat odšle zmedene, z nastavki in drugo opremo …
Koga zares poslušati in katerih pravil se držati?
Žal imajo le redki zdravstveni strokovnjaki specializirano znanje o dojenju, sicer o tem običajno lahko govorijo le iz osebnih izkušenj. V času izobraževanja se o dojenju namreč ne učijo.
Gotovo vsaka bodoča mamica razmišlja, kako bo skrbela za otročička – kje bo spal, v kaj ga bo oblekla, zavila, kako ga bo nosila, prenašala, prevažala naokrog. Le o tem, kaj bo dojenček jedel, o tem pa se ne govori toliko oziroma imamo dojenje za samoumevno, saj je naravno. Prepričane smo, da bomo dojenčka dale na prsi in se bo dojil. No, ni vedno tako. Tudi porod je nekaj naravnega, vendar se nanj pripravljamo. Porodi postajajo vedno bolj medikalizirani, zato se tudi pri dojenju pogosto zatakne že na začetku.
Vemo, da nas hrana lahko zdravi, spodbuja zdravje. Ali nas zgolj ohranja pri življenju. Določena hrana pa nam škodi. Isto velja za hrano dojenčkov.
Veliko ljudi meni, da je mlečna formula čisto podobna materinemu mleku, vendar to ne drži. Medtem ko materino mleko oziroma dojenje dojenčku nudi vse, kar potrebuje za optimalno rast in razvoj, pa mlečna formula dojenčka zgolj ohranja pri življenju – nima ne živih celic (zaščitnih snovi) ne takšnih maščobnih kislin (razvoj možganov in živčevja) kot materino mleko in še bi lahko naštevali.
Včasih slišim, ko kdo materam »pametuje«, da si morajo samo zaupati, se prepustiti in poslušati le sebe – le kako, če nimamo pravih informacij in znanja? Skrb za novo bitje je edinstveno poslanstvo in zdi se mi pomembno, da se že v nosečnosti pozanimamo tudi o dojenju ter poiščemo zaupanja vredne vire informacij.
Na dojenje se je vredno pripraviti, zelo priporočljivo je tudi obiskovati skupine za podporo doječim materam v okviru La Leche League Slovenija in pa skupine za mamice z dojenčki, kjer veliko izveste iz prve roke.
Sicer pa se povežite s sorodnicami, prijateljicami in znankami, ki uspešno dojijo, prosite jih, da z vami podelijo svoje izkušnje.
Kaj storiti, da bo dojenje steklo? https://www.rumina.si/kaj-storiti-da-bo-dojenje-steklo/
Ali obstajajo ženske, ki nimajo “izpravnih” dojk za dojenje in je najbolje, da se brez truda vdajo v usodo črpanja ali dodajanja formule, skratka v usodo stekleničke?
Vsaka ženska, ki ima prsi, lahko doji. Tudi v zelo redkih primerih, ko ženska nima dovolj žleznega tkiva, da bi lahko tvorila dovolj mleka za dojenčka, to ni razlog, da ga ne bo dojila, ker poznamo preproste načine dohranjevanja dojenčka na prsih … To, da ženske že v porodnišnico za vsak slučaj nosijo nastavke, se mi zdi žalostno. Ali pa, da materi, ki je ravnokar rodila, nekdo reče, da s »temi« bradavicami pa ne bo šlo, še preden je z dojenjem sploh poskusila … Pri nas smo priča pravi epidemiji nastavkov, ki pa so dobrodošli le v redkih primerih (vdrte bradavice). Med mamicami, ki me poiščejo, ker želijo pomoč pri dojenju, le redko naletim na katero, ki ji ne bi že v porodnišnici predlagali uporabe nastavkov. Res žalostno.
Kdaj je dovolj hitro in kdaj morda celo prepozno, da se mamice obrnejo nate, kot na svetovalko za dojenje?
Čim prej ukrepamo, lažje je s pametnimi ukrepi še kaj rešiti. Težko bi rekla, da je kdaj prepozno – nekatere mamice so v telo težkih situacijah, pa vendar nekako »zvozijo«. Pri tem je zelo pomembno, da imajo ob sebi ljudi, ki jih iskreno podpirajo. Mnoge matere se sramujejo poiskati pomoč, ker menijo, da je dojenje naravno in bi morale »znati« – pa se vrtijo v začaranem krogu, brskajo po spletu, begajo od ene rešitve do druge, poskusijo vse, kar jim rečejo, nazadnje pa so samo še bolj utrujene in obupane.
Seveda so mamice različno motivirane za dojenje. Nekatere hitro posežejo po steklenički in so prepričane, da je problem rešen. Žal ni tako. Nedojeni otroci so izpostavljeni večjemu tveganju za nalezljive in nenalezljive kronične bolezni ne le kot dojenčki, temveč tudi kasneje v življenju.
Najhuje se mi zdi, da mamice kar naprej poslušajo, kako krasno in pomembno je dojiti, potem pa jim že ob prvem (včasih zgolj navideznem) problemu potisnejo stekleničko mlečne formule v roke in jim pravijo, da bi se morale bolj potruditi …
Kaj lahko naredi mamica, ki pade v paniko, ker nima dovolj mleka (ali ga res nima ali jo zgolj kdo prestraši …)?
Poišče strokovno pomoč svetovalke za dojenje, ki ji bo znala prisluhniti, ponuditi podporo in prave informacije. Koristno je imeti tudi podporo v krogu bližnjih, predvsem partnerja in mame.
Treba je ugotoviti, ali gre res za pomanjkanje mleka. Velikokrat je pomanjkanje mleka le navidezno. Prepogosto dojenje ne obstaja. Treba je skrbno opazovati – je dojenček po dojenju zadovoljen? Dovolj lula in kaka? Se na prsih umiri oziroma je zadovoljen, ko ga imamo v naročju? Kako pridobiva na teži?
Če mleka res ni dovolj, je treba mamici pomagati spodbuditi laktacijo, otročka pa dohranjevati tako, da to ne bo motilo dojenja, torej ne po steklenički.
Nekateri še vedno menijo, da je mleko lahko premalo kalorično – to ne drži. Materino mleko je vedno ravno pravšnje za dojenčka.
O taktiki za več mleka in gramov sem pisala tule: https://www.rumina.si/taktika-za-vec-mleka-in-gramov/
Bodoče mamice velikokrat slišimo zgodbe o tem, kako doječe mamice trpijo, ko dojijo, ker pride do mastitisa. Kako se mu preventivno izogniti, s kakšnimi ukrepi in kaj narediti, ko pride do mastitisa?
Mastitis je res grozna zadeva, vendar do tega ne pride po naključju. Najučinkovitejši ukrep proti mastitisu je, da dojenček pogosto in učinkovito izprazni prsi ter tako prepreči morebitni zastoj mleka.
Mamicam z mastitisom pogosto svetujejo, naj si po vsakem dojenju s črpalko dodatno črpajo mleko – češ, da bodo tako preprečile ponovni mastitis. Nasvet je popolnoma zgrešen. Takšno početje spodbudi laktaciji, pa še zamudno je, namesto da bi mamica počivala. Treba je ugotoviti, zakaj je do mastitisa sploh prišlo. Pri vseh težavah z dojenjem je treba poiskati vzrok težav in ga odpraviti. Vse ostalo je le površno gašenje požara.
Če pride do mastitisa je bistven počitek in seveda čim pogostejše dojenje, da se dojka zmehča. O prvi pomoči pri mastitisu sem pisala tule: https://www.rumina.si/mastitis-prva-pomoc/
Pravijo, da ko se otrok enkrat navadi na stekleničko, ne želi več dojke, ker se mora pri dojenju “bolj potruditi”. Je to res? Kaj ne obstajajo zdaj že stekleničke, ki so “kot bradavička”?
Dojenju prijazne stekleničke so le lažne obljube raznih reklam. Če novorojenček dobi stekleničko, obstaja tveganje, da bo začel zavračati dojenje – ne le zato, ker je tok mleka močnejši in kontinuiran, temveč ker je cucelj v njegovih ustih veliko močnejši dražljaj od dražljaja dojke. Če je potrebno dohranjevanje, obstajajo drugi načini kot steklenička. Zmotno je prepričanje, da se mora dojenček na prsih bolj truditi kot po steklenički. Pri nedonošenčkih so dokazali, da je hranjenje po steklenički veliko bolj stresno in naporno.
Kaj meniš o sistemu, da otročka ponoči vsaj enkrat nahrani oče po steklenički, da se mama naspi, zjutraj pa znova prevzame z dojenjem. Je to v praksi izvedljivo?
Vse mlade mamice spijo po obrokih. Dokazano se najbolj naspijo mamice, ki dojijo in imajo dojenčka v neposredni bližini, da jim ni treba vstajati. Tako se za dojenje niti ne predramijo do konca. Na dojenčkovo potrebo po dojenju se lahko odzovejo nemudoma, tako da se ta niti ne prebudi do konca. Očetje v tem primeru pogosto sploh ne vedo, da se je ponoči kaj dogajalo.
Mamicam bi priporočila, da vsak trenutek (tudi podnevi) izkoristijo za počitek. Očetje pa lahko na druge načine poskrbijo za dojenčka in mamico, saj hranjenje ni edini način.
Če tehtamo koristi in tveganja predloga, da naj ponoči vsaj enkrat očka dojenčka nahrani po steklenički, je tveganj veliko več … Če starši želijo, da je dojenček hranjen izključno z materinim mlekom, si ga bo mamica morala iztisniti – kar bo zahtevalo njen trud in čas (ko bi lahko počivala).
Medtem ko se doječa mamica lahko hitro odzove na potrebo po dojenju dojenčka poleg sebe – še preden ta zajoka, ga že pristavi in lahko oba spita dalje – pa priprava stekleničke oziroma gretje mleka zahteva čas. Dojenček bo verjetno že jokal, tako da ga je treba najprej umiriti, nahraniti in potem uspavati – le katera mamica se ob vsem tem ne bi prebudila?
Poleg tega zaradi hranjenja po steklenički dojenček lahko začne zavračati dojenje … Ne razumem, kako naj bi omenjeni ukrep lahko kakorkoli koristil materi in dojenčku.
Ideja, da je kakovostno lahko samo neprekinjeno spanje »celo noč«, je mit, ki ga je v človeški zgodovini ovrglo na milijone mater, ki za porodniški »dopust« še niso slišale. Le kako je človeštvo lahko preživelo?
Ali lahko uporaba dude moti dojenje?
Medtem ko dojenje nima negativnih stranskih učinkov, jih imam duda precej. Po eni strani lahko moti dojenje, saj dojenčku daje lažen občutek sitosti, po drugi strani pa je uporaba dude povezana tudi s pogostejšim vnetjem ušes itd. Duda ni problematična le zaradi dojenja, temveč je v dojenčkovih ustih vsiljivec, ki preprečuje, da bi jezik v mirovanju pritiskal na nebo. Ravno slednje je pomembno za pravilen razvoj zgornje čeljusti. Če že, potem naj bi dudo uporabljali le izjemoma ali v terapevtske namene pod nadzorom strokovnjaka.
Hvala za tvoje odgovore. Kje te lahko mamice še naprej spremljajo? Imaš kakšno FB stran ali spletno stran?
Mamice vabim, da obiščejo mojo spletno stran www.rumina.si oziroma na FB Porod in dojenje (https://www.facebook.com/dojenjerumina/?ref=bookmarks). Vabljene tudi na spletna predavanja in srečanja za mamice v živo …
Odlično! Vsekakor pa se vidimo tudi na prihajajočem dogodku s Klepetom ob kavi v februarju!
Več o dogodku si lahko preberete TUKAJ
Vse mamice pa vabimo tudi, da si preberejo ostale novice v kategoriji MAMA in OTROK ter preverijo tudi v spletni trgovini varne in ekološke izdelke, ki jih priporočamo s strokovnjaki. Kategorija v spletni trgovini se prav tako imenuje MAMA In OTROK.
Komentarji