Jablana je eno najstarejših sadnih dreves. Divje jablane so bile znane v Srednji Evropi že v neolitiku. Domovina jablane je Srednja Azija. V Kazahstanu in Kirgizistanu v divjini še vedno raste divja sorta jablane (Pyrus malus), ki ima trnje.
Po vsej Evropi je naravno razširjena lesnika, gozdna ali divja jablana (Malus sylvestris), ki je pri nas avtohtona gozdna drevesna vrsta. Najbolj pogosto raste ob gozdnih robovih. Za divjo jablano je značilno, da imajo poganjki trnje, plodovi pa 10 drobnih rjavih pečk, ki so v dvojicah razvrščene v pet predalov. Mlade, nekajletne sejance lesnike, ki so dobro prilagojeni na lokalne razmere in odpornejši, ponekod na podeželju še vedno prenašajo iz gozda v sadovnjake in jih uporabljajo kot podlago za cepljenje žlahtnih sort jablan. Plodovi lesnike so užitni zlasti predelani v marmelade, džeme in kis, ki v ljudskem zdravilstvu slovi po svoji zdravilnosti.
Domača ali navadna jablana (Malus domestica) se je razvila s križanji in selekcijo iz nekaterih divjih, avtohtonih taksonomsko različno vrednotenih jablan iz Evrope in Azije. Rastlinski sistematiki navadno jablano obravnavajo včasih kot samostojno vrsto, včasih kot obliko lesnike. Jablane obrodijo samo, če se prej oprašijo, vendar se vse ne oprašijo same. Dober izvor opraševanja vseh sort jablan je lesnika.
Domača jablana je do 10 m visoko listopadno drevo s široko razraslimi vejami. Skorja na deblu je tanka in siva, razmeroma dolgo ostane gladka, pozneje pa se z nje luščijo tanke ploščice lubja. Poganjki so navadno sprva obrnjeni navzgor in so dlakavi, pozneje pa rdečkasto rjavi. Listi so nameščeni premenjalno, so široko jajčasti, okroglasti ali eliptični in na vrhu nekoliko zašiljeni, 4 – 12 cm dolgi, po robu dvojno nazobčani. Pecelj je dolg največ 3 cm. Cvetovi od 4-5 cm široki so beli, na zunanji strani pa rožnati ali rdeči. Cvetni pecelj in čašni listi so dlakavi, prav tako plodnica. Pečkati plod je največkrat okrogel, od 5 do 10 cm velik in odvisno od sorte različne barve, čvrstosti in okusa.
Gojenje kulturnih sort so od azijskih ljudstev prevzeli stari Grki. Rimski zgodovinar Plinij Starejši v svojem delu Naturalis historia piše, da so Rimljani v 1. stoletju poznali že 36 gojenih sort jablan. Danes je znanih več kot 10.000 vrst jablan.
Najstarejši zapisi o jablani izvirajo iz Grčije, kjer so Grki pred več kot 4000 leti jablane že gojili v svojih vrtovih. Stari Grki in Rimljani so z imenom jabolko sicer imenovali različne plodove: granatno jabolko ali kartagoško jabolko, breskev ali perzijsko jabolko, kutino ali kidonsko jabolko, slive ali »kukavičje jabolko«, celo jajčevci so se imenovali »steklena jabolka«.
Jabolka se v grški mitologiji pojavljajo zelo pogosto kot zlata jabolka, kar daje njihovi vlogi še večji pomen in jabolko kot simbol ljubezni še bolj povezuje z boginjo Afrodito. Kot piše Ovid, je imela Afrodita v Tamasu na Cipru vrt jablan, ki so veljala za sveta drevesa in na katerih so rasla zlata jabolka. Prav s teh dreves je Artemida utrgala jabolka in jih dala Hipomenu, ki jo je prosil za pomoč. Želel se je namreč poročiti z Atalanto, hčerjo Arkadijskega kralja Jazona, ki pa se je zaobljubila boginji Artemidi in zavračala snubce tako, da jih je izzvala na tekmovanje v teku, nato pa vsakega premagala in zabodla. Atalanta je bila odlična tekačica, saj je zrasla v divjini. Njen oče si je namreč želel le moških potomcev, zato je hči odnesel v gozd, kjer jo je dojila in vzgojila medvedka. Hipomen je vedel, da Atalante ne more premagati, zato se je po pomoč obrnil k Afroditi, ki mu je dala tri zlata jabolka in mu svetovala naj jih v teku meče pred Atalanto. Po tem ko je vrgel pred njo prvo in drugo jabolko, je Atalanta znova prevzela vodstvo, ko pa se je ustavila, da bi pobrala tretje jabolko, jo je Hipomen prehitel in tako dobil Atalanto za ženo.
Zlato jabolko je bilo tudi predmet spora med tremi grškimi boginjami in kot jabolko spora ohranilo svoj pomen vse do danes. Boginje Hera, Atena in Afrodita so bile skupaj z drugimi bogovi z Olimpa povabljene na poroko Peleja in Tedite. Boginja Erida, ki je bila poznana po prepirljivosti, na svatbo ni bila povabljena, zato je iz maščevanja med svate vrgla zlato jabolko z napisom »Najlepša«. Med tremi boginjami je to jabolko postalo »jabolko spora«, saj se niso mogle dogovoriti kateri pripada. Za razsodnika v sporu je bil izbran Paris, ki pa ga je vsaka boginja skušala pridobiti z obljubami. Hera mu je ponudila politično moč in oblast, Atena spretnost v vojskovanju, Afrodita pa najlepšo žensko na svetu – to je bila Helena, žena špartanskega kralja Meneleja. Kot piše Homer v Iliadi, je Paris prisodil jabolko boginji Afroditi kot najlepši, dobil zato lepo Heleno, kar pa je postal povod za trojansko vojno. Še danes sta se pri sporih kot vzrok ohranila pojma »jabolko spora« in »Parisovo jabolko«.
Peter Paul Rubens: Parisova razsodba
Prav nič nenavadno ni, da je jabolko našlo mesto v rajskem vrtu, saj združuje najmočnejše simbolne pomene. V starih kulturah je bilo jabolko simbol pomladi, razcveta, plodnosti, večne mladosti in nesmrtnosti. V rajskem vrtu pa je raslo na drevesu spoznanja. Sveto pismo omenja dve drevesi v rajskem vrtu: drevo življenja in drevo spoznanja. Drevo spoznanja je mnogo starejše od svetopisemske zgodbe, le da v arhaičnih kulturah ni imelo moralnega pomena. Drevo življenja in drevo spoznanja se pojavljata tudi v starem Egiptu v Knjigi mrtvih, kjer je zapisano povabilo umrlemu, naj se v podobi ptice spusti na prelepo sikomoro, sveto drevo boginje Neba Nut. V Babilonu sta bili prav tako poznani dve drevesi: drevo resnice in drevo življenja.
Drevo spoznanja je ena izmed oblik t.i. svetovnega ali kozmičnega drevesa. V mitoloških predstavah je bil obstoj tega drevesa pogoj za doseganje višjih duhovnih stanj in iskanje resnice, pa tudi za prestop med svetovi. Zato mitološko drevo sveta ali kozmično drevo kot ga poznajo šamani, pomeni axis mundi – drevo, ki povezuje srednji svet, v katerem bivamo, s spodnjim svetom, v katerem bivajo naši predniki in z zgornjim svetom, v katerem bivajo bogovi.
Michelangelo Buonarroti: Izgon iz raja
Na svetopisemskem drevesu spoznanja so rasli plodovi, ki so bili za Adama in Evo izrecno prepovedani. Ker prepovedi nista upoštevala, sta bila sicer izgnana iz raja, kjer je bilo verjetno zaradi brezskrbnega in zadovoljnega življenja nemogoče dobiti izkušnje, znanje in sposobnost ločevanja dobrega od zla. Izgon iz raja zato ni bil prav nič pogubnega, prav nasprotno – spoznanje ali pa tudi znanje je bilo vredno več kot uživanje v raju. Tako je jabolko postalo simbol znanja.
Jabolko kot simbol znanja ima pomembno mesto v zgodovini razvoja znanstvene misli. Anekdota o padcu jabolka, ki je Isaaca Newtona vodilo do odkritja gravitacijskega zakona, je ena najbolj znanih znanstvenih anekdot. Kot resnično zgodbo iz življenja Isaaca Newtona jo je zapisal njegov prijatelj, fizik in arheolog, eden prvih raziskovalcev Stonehenga Williama Stukeleyja leta 1752 v delu z naslovom »Memoirs of Sir Isaaac Newton´s life«. Avtor v biografiji piše, da je leta 1720 Newton na svojem domu gostil znanstvenika. Po kosilu sta se odpravila na vrt pod jablano, kjer sta popila čaj in :"Iz globokih misli ga je zbudil padec jabolka. Zakaj jabolko vedno pade navpično dol, je pomislil ..."
Od srednjega veka pa je jabolko vendarle dobilo pomen prepovedanega sadeža, ki simbolizira skušnjavo, greh, propad in odrešenje. Sveto pismo sicer ne omenja izrecno, da je Eva z drevesa spoznanja (dobrega in zla) utrgala prav jabolko. V umetnosti so poleg jabolka kot prepovedanega sadeža upodobljene tudi figa, breskev in kutina. Do povezave z jabolkom je verjetno prišlo zaradi latinskega imena malum, kar pomeni »zlo« in je podobno imenu za jablano malus, morda pa preprosto zato, ker je bilo jabolko najbolj pogost sadež.
V renesančni umetnosti jabolko v ustih kače predstavlja izvirni greh, medtem ko je v ikonografiji jabolko v rokah Kristusa simbol odrešitve.
Za alkimiste je jabolko simboliziralo spoznanje in skrivnosten peti element. Slednji pomen je povezan z dejstvom, da so srednjeveški alkimisti v jedru horizontalno prerezanega jabolka videli peterokrako zvezdo, ki izraža mistično kvintesenco.
Stari Germani so verjeli, da so jablane pod zaščito vseh bogov in ker v njih ni nikoli udarila strela, so jih sadili okrog svojih domov. Slovani pa so jih sadili ob svojih domovih v prepričanju, da to privablja v njihov dom blaginjo in srečo.
V skandinavski mitologiji se bogovi hranijo z jabolki, ki rastejo v vrtovih legendarnega Asgarda ali Irija, kot so imenovali raj, kjer večno mlada boginja Idunn bogove gosti z »zlatimi jabolki mladosti« in jim s tem podarja nesmrtnost, mladost in lepoto.
V keltski mitologiji je znan mitološki otok Avalon, otok blagoslovljenih, na katerem živijo ženske, ki ponujajo jabolka nesmrtnosti. Ime Avalon izvira iz valonskega imena afal za jabolko in se v obliki Avalah najprej pojavlja kot lastno ime pri valižanskih redovnicah, povezano pa naj bi bilo z mitskim prednikom najstarejših britanskih dinastij. Angleški kronist Galfrid iz Monmoutha v 12. stoletju omenja ime "Avallon Island" (lat. Insula Avallonis) kot "Apple Island" (lat. Insula pomorum). V srednjeveških tekstih je z imenom Ablah poimenovan otok Mananajevega sina Lera. Po neki legendi naj bi vila Morgana smrtno ranjenega kralja Arthura po bitki pri Camlainu prenesla prav na otok Avallon.
Motiv zlatih jabolk se pojavlja tudi v mnogih pravljicah: Pravljica o Sneguljčici bratov Grimm, slovenska ljudska Pravljica o zlatih jabolkih in njena poljska različica Steklena gora, slovenska ljudska pravljica Zdravilno jabolko…
Pravljica o zdravilnem jabolku govori o kralju, ki je imel tri sinove. V visoki starosti je zbolel in bil tik pred smrtjo. Tudi najboljši zdravniki mu niso mogli pomagati. Nekega dne pa ga obišče berač, ki mu pove, da ga lahko ozdravi zdravilno jabolko. Po to jabolko pa naj pošlje svoje tri sinove. Kralj res pokliče svoje tri sinove in jim naroči, naj se podajo na pot po zdravilno jabolko. Kdor mu prinese zdravilno jabolko bo nasledil kraljestvo. Starejša sinova tega nista bila vesela, saj sta se raje zabavala po veselicah. Nasprotno pa je bil najmlajši sin novice vesel, ker bo tako lahko oče ozdravel. Vsi se istega dne odpravijo od doma, vsak na svojo stran. Čez nekaj tednov pride najstarejši sin v neobljudeno in pusto deželo in sreča starega berača. Berač ga prosi za kakšen dar. Kraljevič mu vrže drobiž, kruha pa mu ni hotel dati. Zatem ga je kraljevič vprašal kam mora iti, da bo prišel do zdravilnega jabolka. Berač ga napoti naprej in mu naroči, da se mora, ko dobi jabolko, takoj vrniti nazaj domov. Po dolgi hoji mladenič le pride do vrta z jablano, na kateri je bilo le eno jabolko. Takoj ko utrga jabolko, začuti nenadno utrujenost in se zato uleže pod jablano. Hitro se mu približa berač, ki mu vzame jabolko, se dotakne veje in jabolko se spet prime drevesa. Z majhno vejico pa se dotakne kraljeviča, ki se spremeni v črnega vrana. Tri dni za tem se je drugemu kraljevemu sinu zgodilo enako kot prvemu. Zopet čez tri dni je bil na isti poti tretji, najmlajši sin. Ko ta sreča berača, mu brez oklevanja ponudi cekin in kos kruha. Berač mu pove, da je na pravi poti in mu veli enako kot starejšima bratoma. Tudi tretji sin naposled prispe do vrta z jablano. Utrga edino jabolko na jablani in začuti prav takšno utrujenost kot brata. Kraljevič že hoče leči pod drevo, ko nad seboj zagleda dva črna vrana. Pomisli na svoja brata in bolnega očeta, zbere vse moči in se odpravi z vrta. Pred vrtom sreča berača, ki mu veli, naj se sedaj pa le spočije. Da mu tudi vejico, s katero naj se po očetovi ozdravitvi dotakne dveh črnih vranov, ki bosta priletela na dvorišče. Ko se kraljevič prebudi, zagleda pred seboj očetov grad. Menil je, da so bile vse le sanje, nato pa v svoji roki zagleda jabolko. Odhiti do očeta in mu izroči zdravilno jabolko. Ko kralj poje jabolko, takoj ozdravi. Najmlajši sin odhiti pred grad, kjer z dotikom palčke spremeni vrana nazaj v svoja starejša brata.
Od nekdaj je jablana simbol plodnosti, ki temelji na visoki rodnosti dreves, pa tudi na zdravilnih lastnostih plodov. V enem od starih anglo-saksonskih zapisov z naslovom "Čarobna moč devetih rastlin" je jabolko omenjeno kot sedma rastlina. Angleški pregovor »eno jabolko na dan odžene zdravnika stran« ima verjetno izvor prav v izkušnji ljudskega zdravilstva, saj so jabolka uporabljali pri vrsti bolezni, pa tudi kot zaščito pred uroki in obrekovanjem. Globoko spoštovanje in priljubljenost plodov jablane ne pojasnjujeta le njihova prehranska ali zdravilna vrednost, temveč tudi magični in sveti znak peterokrake zvezde, ki je viden, če prerežemo jabolko po horizontali. Cigani trdijo, da je prav ta način rezanja jabolk pomemben, zlasti še če si tako prerezano jabolko razdelita ženin in nevesta. Magija je bila marsikje močno povezana prav z jablanami. Nemci so na primer ob rojstvu sina zasadili jablano, da bi se rod nadaljeval. V Angliji so jablane v božičnem času krstili z jabolčnim sokom in verjeli, da to zagotavlja dobro letino. Na jablanah so vedno puščali nekaj jabolk namenjenih vilam in duhovom.
Pri mnogih slovanskih narodih se je ohranil praznik Jabolčna odrešitev 6. ali 19. avgusta. Na ta dan se posvetijo jabolka. V poročnih obredih Slovanov imajo pomembno vlogo jabolka in jabolčne veje. Južni Slovani na poroko nosijo jabolka, jabolka se tudi vpletajo v nevestin venec, nevesta pa po poročnem obredu na cerkveni oltar položi jabolko, kar naj bi ji zagotovilo potomstvo. Na poročno noč sta mladoporočenca eno jabolko dala pod posteljo, drugo pa prerezala na pol in pojedla vsak svojo polovico. Pri južnih Slovanih je bil običaj, da najmlajši član družine na božični večer v hišo prinese vejico jablane, kar naj bi vsej družini prinašalo srečo in obilje. Jabolka kot simbol rodovitnosti so dajali med zrnja, da bi žita rodila in rasla kot jabolka. Jablana in jabolko sta igrala pomembno vlogo v poročnih obredih večine slovanskih narodov. Jabolko (ovito z rdečim trakom) je v Srbiji sporočalo, da je mladenka pripravljena na poroko. V naših krajih smo s pomočjo jabolk klicali uspešno in plodno leto. Za zdravje v družini so si vsi člani pred Božičem in Novim letom umili obraz z vodo, v kateri so bila namočena jabolka. Podobno verovanje, da je jablana povezana z zdravjem, se je kazalo tudi v običaju, da se je voda, v kateri so okopali novorojenčka zlila pod jablano.
Jabolko je povezano tudi s svetom mrtvih in ima pomembno vlogo v pogrebnih obredih: dajali so ga v krsto, v Srbiji in Bolgariji pa so na grob namesto križa posadili majhno jablano, po kateri naj bi duša pokojnika odšla v raj.
Na nekaterih upodobitvah mladi Jezus drži v roki jabolko, kar simbolično pomeni, da jemlje nase vse grehe sveta. Jabolka na božični jelki naj bi pomenila nekakšno zagotovilo vrnitve v raj zaradi Jezusovega rojstva.
Po nekaterih razlagah naj bi bil križ, na katerem je bil križan Jezus, narejen iz lesa jablane v znak odkupne žrtve Adama, ki je sprejel greh iz tega drevesa. Po Jezusovi smrti je križ postal simbol vstajenja, jabolko pa simbol Odrešenika.
Tudi ime Adamovo jabolko za rahlo naprej štrleč hrustanec na vratu, ki je izrazitejši pri moških, naj bi bilo po izročilu pravzaprav košček jabolka kot prepovedanega sadeža, ki se je zataknil v Adamovem grlu. Na sploh se je v izrazoslovju ohranil pomen pojma »prepovedani sadež« kot nekaj, kar je silno vabljivo, a strogo prepovedano, predvsem pa moralno sporno.
Jabolko se pogosto upodablja tudi pri upodobitvah kraljev, ki v eni roki držijo žezlo, v drugi pa jabolko, ki simbolizira državo ali pa kar ves svet.
Rimski enciklopedist Aul Cornelius Celsus ( ok . 25 pred nšt. - okoli 50 n. št.) je v svoji knjigi De Medicina več kot štiridesetkrat omenjal jabolka pri različnih načinih zdravljenja .
Jabolka kot obvezno vsakodnevno prehrano je priporočal tudi rimski zdravnik in filozof Klavdij Galen (129 – okoli 200). Zdravljenje z jabolki je natančno opisal tudi perzijski učenjak in zdravnik Avicena ali Ibn Sina (980-1037) v svoji znanstveni enciklopediji
»Knjiga o zdravilstvu« in medicinski enciklopediji »Kanon medicine«. Bolezni prebavil in srca je zdravil z jabolčnim sirupom, vnetja pa z jabolčnim sokom. Švicarski zdravnik in alkimist Paracelsus (1493-1541) pa je za zdravljenje različnih vnetij uporablja prevretek iz jabolčnih listov. Sodobne analize listov domačih in gozdnih jabolk kažejo na prisotnost znatnih količin floridzina, ki zagotavlja visoko antidiabetično aktivnost, pa tudi fenolglikozida - arbutina , ki je predmet sodobnih raziskav v farmaciji.
Izkušnje ljudskega zdravilstva in tradicionalne medicine so bile povod vrsti znanstvenih raziskav, ki ugotavljajo, da ima jabolko vrsto zdravilnih učinkovin. V jabolku je 76-91% vode, 0,2-0,4% beljakovin, 0,3-0,6% maščob, 6,1-14,8% sladkorjev (3,8-7,8% fruktoze, 0,9-3% glukoze, 1,4-4% saharoze), v nezrelih plodovih1-2% škroba, 1-3,3% surovih vlaken, 0,2-1,5% kislin (predvsem jabolčna, manj citronske, malo jantarne, mlečne in 0,0015% oksalne), 0,02-0,3% čreslovin, barvila (predvsem v lupini), vosek, malo hlapnih aromatičnih snovi (med njimi eten), 0,04 mg% provitamina A, 0,025-0,08 mg% vitamina B1, 0,02-0,05 mg% vitamina B2, 0,1 mg% nikotinske kisline, 4-30 mg% vitamina C, 0,3 mg% vitamina H, 0,6 mg% vitamina P, nekaj pantotenske kisline in piridoksina, pektaza, 0,2-0,7 % rudninskih snovi (72-110 mg% kalija, 1-10 mg% natrija, 7-9 mg% kalcija, 2 mg% magnezija, 0,3-0,6 mg% železa, 0,1 mg% bakra, 3 mg% mangana, 10 mg% fosforja, precej bora, malo kremenčeve kisline). V pečkah je grenka snov limonin. V jabolčnem kisu je 93,8% vode, 5,9% ocetne kisline in sladkorja, barvila, arome, 100 mg% kalija, 1 mg% natrija, 6 mg% kalcija, 0,6 mg% železa, 9 mg% fosforja.
Jabolko velja za enega izmed najbolj zdravih sadežev, ki naj bi človeku dajal vitalnost in mladost, ohranjal in tudi vračal zdravje. Jabolka znižujejo povišan holesterol in tako preprečujejo arteriosklerozo, uravnavajo maščobe in sladkor v krvi, pospešujejo in urejajo prebavo, odvajajo črevesne strupe, čistijo kri, so diuretik, pomagajo pri revmatizmu, protinu, bolezni ledvic in mehurja; so hipotenzor, povzročajajo pa tudi odpor do kajenja. Iz jabolk že od nekdaj izdelujejo učinkovit antianemik Exstractum ferri pomatum.
Voda v plodovih jabolka nas odžeja, sladkorji pa so odličen vir energije. Celuloza krepi črevesne stene, pektini pa pomagajo pri zaščiti pred arteriosklerozo in miokardnim infarktom. Mineralne snovi skupaj z organskimi kislinami regulirajo pH reakcije v krvi. Čreslovine delujejo proti velikemu številu bakterij in virusov, ker tvorijo zaščitno plast na sluznici prebavil, ustavljajo drisko, ščitijo sluznico ter preprečujejo absorpcijo toksinov iz črevesja v kri. Kalij in natrij sta pomembna za ravnovesje vode v organizmu, normalno delovanje krvnega obtoka in živčnega sistema, kalij pa pomaga tudi pri nižanju krvnega tlaka. Jabolka, jabolčni sok in jabolčni kis vežejo in odstranjujejo toksine iz človeškega organizma. Največ vitaminov je v zunanji plasti jabolka, v olupku je na primer 6-krat več vitamina C kot v mesu sadeža. Izvleček iz samo 100 g neolupljenih jabolk je enakovreden 1500 mg čistega vitamina C. V olupkih je tudi največ flavonoidov, močnih antioksidantov, ki nevtralizirajo proste radikale. Flavonoidom pravimo tudi »naravni prikrojevalci bioloških odgovorov«, saj je dokazano, da imajo sposobnost prilagoditi reakcije organizmov na alergene, viruse in karcinogene. Imajo antialergijsko, antiinflamatorno, antimikrobno in antikancerogeno delovanje. Zaradi potencialnih zdravilnih učinkov, predvsem v preventivi rakavih obolenj in srčno-žilnih bolezni, je bilo opravljenih kar precej študij o zdravilnem učinku jabolk. Izmed vseh flavonoidov je najbolj aktiven kvercetin in zdravilnost jabolk je verjetno povezana prav z visoko vsebnostjo kvercetina v tem sadežu. Kvercetin ima namreč močan protivnetni, antibakterijski, protiglivični in protivirusni učinek, preprečuje tudi nastanek krvnih strdkov, oksidacijo krvnih maščob, poškodbe DNK, pa tudi Alzheimerjevo bolezen in vnetja, ki jih povzroča Helicobacter pylori. Znanstveniki z univerze Cornell v Ithaci v zvezni državi New York so celo ugotovili, da je izvleček iz jabolčnih lupin zmanjšal rast rakavih celic na črevesu za polovico, izvleček iz mesa jabolka pa je zavrl njihovo rast le za tretjino.
Ime jabolko izvira iz praslovanskega imena ablьko, kar je manjšalnica od indoevropskega ablu- 'jabolko'. Podobno je v starovisokonemškem apful, afful in nemško Apfel in angleško appel.
Maria Ana Kolman
(odlomek iz 3.knjige Drevesa - miti, legende, zdravilnost Marie Ane Kolman, ki bo izšla februarja 2019)
Komentarji