Narava je tista, ki vsebuje vse, kar zares potrebujemo – hrano, zdravilo, mir in modrost. V njej se skriva obilje, ki ga pogosto spregledamo, a nas nenehno vabi, da se ustavimo, zadihamo in pogledamo okoli sebe z odprtimi očmi in srcem. V vsakem listu, vsakem cvetu, vsaki korenini se skriva darilo – naj bo to divji česen, regrat, kopriva, marjetica ali bezeg. To niso le rastline – to so tihi zavezniki našega zdravja, dobrega počutja in povezanosti z življenjem.
Pomlad je tukaj – narava se prebuja, zemlja diha in kliče. Zdaj je pravi čas, da se odpravite čez drn in strn, po stezicah in obronkih, v gozdove in na travnike. Na lov za divjimi rastlinami, ki čakajo, da jih odkrijete. S košaro v roki, odprtim umom in spoštovanjem do okolja boste kmalu ugotovili, da vas narava nikoli ne razočara, kvečjemu preseneča.
Zakaj sploh jesti divjo hrano?
Divja hrana ni le brezplačna in lokalna – je tudi najbolj sveža, polna hranil in življenjske energije. V rožah je sončna energija, sploh če so nabrane z ljubeznijo in s spoštovanjem. Poseben čar imajo tudi mediteranske rastline, ki so še posebej osončene. Te so zelo trpežne, brez vode vzdržijo celo daljše obdobje, zato imajo v sebi ogromno moči, učinkovin. Morda vseh rastlin ne moremo uporabiti v zdravilne namene, vendar vse v sebi nosijo zdravilne učinkovine nam je zaupala dr. Tina Mele.
Pojdite v naravo po svojo divjo hrano. Spoznajte jo, okusite jo, cenite jo. V tej preprostosti se skriva resnična moč in znanja o rastlinah so resnično veliko vredna, saj nas ne samo nahranijo, temveč lahko tudi ozdravijo. Pri vsaki uporabi katerekoli rastline moramo biti previdni in se poučiti o njenih dobrih in slabih lastnostih.
Rastlina meseca aprila je ena velika družina
Dr. Tina Mele, ki nam bo vsak mesec razkrila divjo rastlino po svojem izboru, se je odločila, da v mesecu aprilu ne bomo govorili ne o regratu in ne o čemažu. Izbrala je prav posebno rastlino, ali bolje rečeno kar družbo rastlin – divje luke.
Koliko divjih lukov lahko najdemo v Sloveniji? Veliko je avtohtonih vrst, ampak če bi prešteli nekako vse, bi lahko rekli, da pri nas raste približno dvajset različnih divjih lukov. Ste tudi vi presenečeni nad tem številom? Z razliko od domače čebule, ki prav tako spada v družino lukov, pa pri divjih vrstah uporabljamo le zelena stebelca, ki so izredno aromatična. Čebulice pustimo v tleh, jih ne pulimo in tako omogočimo, da bomo lahko rastlino ponovno nabirali drugo sezono in da bo imela možnost se razmnožiti. Tipični šopasti trajnici med luki sta drobnjak in medvedji luk ali čemaž. Verjamemo, da oboje dobro poznate in uporabljate.
Kaj boste pa vi letos nabirali izven domačih vrtov?
Uživanje divjih rastlin ni le prehranska odločitev, temveč tudi korak k bolj zavestnemu in naravnemu načinu življenja. Te pogosto spregledane rastline so prava zakladnica hranil, ki nas podpirajo na vseh ravneh – od krepitve odpornosti do razstrupljanja telesa. Njihova prisotnost v prehrani nas poveže z naravo, spodbuja sezonskost in trajnost, hkrati pa bogati naš jedilnik z edinstvenimi okusi in zdravilnimi lastnostmi. Naj nas divje rastline spomnijo, da narava še vedno ponuja vse, kar potrebujemo – le upati si moramo stopiti vanjo, jo spoznati in ji prisluhniti.
Kaj bi lahko bil izziv tega meseca? Pripravite si tri jedi iz divjih rastlin!
