Večina nas je navajena biti do sebe stroga, pogosto bolj kot do kogarkoli drugega. V mislih si ponavljamo kritične stavke: "To sem spet zafrknil/-a.", "Nesposoben/-a sem!", "Kako sem neumen/neumna ... Takšne misli se lahko zdijo nedolžne ali celo koristne – kot da nas držijo v disciplini. A resnica je ravno nasprotna: stalna samokritika nas izčrpava, ruši samozavest in duši motivacijo.
Zato je čas, da se naučimo govoriti sebi prijazno. Namesto kritike izberimo spodbudo, namesto zasmehovanja – navijanje zase. Govorimo si stvari, ki bi jih povedali prijateljici, ki jo imamo radi. Morda bomo tako končno imeli radi tudi sami sebe?
Beseda je bolj ostra kot nož
Besede, ki jih uporabljamo, štejejo. Štejejo takrat, ko jih izrečemo na glas in še bolj takrat, ko jih nosimo v sebi. Naše misli o sebi oblikujejo našo samopodobo, vplivajo na naše počutje, vedenje in celo na odnose z drugimi. Če o sebi govorimo kot o neuspešnih, neprivlačnih ali nesposobnih ljudeh, bomo to slej ko prej tudi verjeli. In če govorimo o sebi s spoštovanjem, nežnostjo in zaupanjem, bomo to tudi začeli čutiti.
Ne gre za prazno pozitivnost, temveč za zavestno odločitev: biti sebi dober sopotnik. To pomeni prepoznati svoje napake, a jih ne zamenjevati s svojo vrednostjo.
Eden največjih izzivov v življenju
Sprejemati sebe, takšen kot smo, zunaj in znotraj je eden največjih izzivov, s katerim se srečamo v življenju. O tem smo že govorili, vendar ljudje ostajamo isti in ta tema je morda sedaj, v svetu digitalne realnosti, ki velikokrat zanika resnico, še toliko bolj pomembna.
Enostavno čudovito bi bilo, če bi se zjutraj z navdušenjem pogledali v ogledalo in si iskreno rekli: “Fejst sem! Sprejemam se točno takšno/takšnega, kot sem. Z vsemi pomanjkljivostmi in odlikami.” A za mnoge to ni lahka naloga. Marsikdo raje najde napake kot pohvale, raje se kritizira kot spodbuja. Vendar pa prav sprejemanje sebe kot celote – z močmi, šibkostmi, uspehi in neuspehi – pomeni temelj za notranji mir in pristno zadovoljstvo.
Ko se imamo radi, ne pomeni, da mislimo, da smo popolni. Pomeni pa, da se znamo pogledati z nežnostjo in razumevanjem. Da smo si pripravljeni oprostiti. Da vemo, da naša vrednost ni odvisna od dnevne forme, števila dosežkov ali mnenj drugih. To je ljubezen, ki se ne spremeni, ko naredimo napako, temveč ostane, ker izhaja iz globljega razumevanja lastne vrednosti.
Ko dosežemo to stopnjo na zavestni in podzavestni ravni, postanemo tudi do drugih ljudi bolj odprti, strpni in sočutni. Lažje jih sprejmemo takšne, kot so, brez potrebe po tem, da bi jih spreminjali ali ocenjevali. In to ustvari čisto drugačno kakovost odnosov – pristno, toplo, povezovalno.
Zapiši pet stvari, ki jih imaš rada o sebi ali na sebi
Vabimo vas k preprosti, a močni vaji! Zapišite 5 stvari, ki jih imate radi o sebi ali na sebi. Na papir - ne razmišljati in vse pustiti v oblačkih. Nato pa si teh 5 stvari večkrat preberite, se poglejte v ogledalo, si namenite pohvalo in prijazne besede.
Morda je to smisel za humor. Morda način, kako prisluhnete drugim. Morda nasmeh, pogum, ustvarjalnost … Ni važno, kako majhne se zdijo stvari – vse štejejo.
V tem izzivu se naučimo postati svoji zavezniki, govoriti s seboj prijazno in se spodbujati na poti do ciljev.
