Brez dvoma obstajajo dnevi, ko bi zaradi naglice ali stresa svojo živčnost umirili s peščico M & M bonbonov ali banjico sladoleda (nevede, da si dolgoročno povzročate še večji telesni stres). Namesto po hrani, ki obremeni telo, tako posezite po zdravi, a še vedno zelo “antistresni” hrani. V stresu se telo znajde v situaciji boj − beg. Aktivira se živčni sistem in sproži se izločanje hormonov (adrenalina, kortizola, epinefrina). Ta naval povzroči začasno produktivnost, hkrati pa zmanjša delovanje procesov, ki “niso nujni za preživetje”. Če stres postane kroničen, se to začne kazati v porastu teže, zmanjšani odpornosti ali kroničnih boleznih.
- ZELENOLISTNATA ZELENJAVA
Med doživljanjem stresa pospešeno porabljamo magnezij, zaradi česar priporočamo uživanje zelenolistnate zelenjave. Klorofil je po kemijski sestavi namreč skoraj enak krvnemu barvilu hemoglobinu, razlika je le, da ima klorofil v središču atom magnezij, hemoglobin pa železo. Premalo magnezija lahko povzroči glavobole, utrujenost in ostale stranske učinke stresa. Zelenjava, bogata s klorofilom, tudi pomaga pri uravnavanju izločanja stresnega hormona kortizola, ter poskrbi, da zadeve ne gredo izpod kontrole.
- ČAGA
National Institute on Aging (NIA) je razvil enoto za merjenje antioksidativne vrednosti hrane (ORAC-lestvica). Večja kot je stopnja ORAC, bolj antioksidativno je živilo (se lažje bori proti škodljivim prostim radikalom). Čaga zavzema prvo mesto na lestvici ORAC, ki klasificira rastline in gobe po antioksidativni vrednosti. Najbolj cenjena je sibirska čaga, ki raste na področju Gornjega Altaja v težkih življenjskih pogojih in ima, kot potrjujejo primerjalne klinične študije, kar 12-krat močnejši terapevtski učinek kot čaga iz nižinskih področij.
- KOKOS
Kokos je bogat s kalijem, kar pomaga pri zniževanju stresa (premalo kalija lahko povzroči depresijo in anksioznost).
- POLNOVREDNA ŽITA (rjavi riž, kvinoja, ajda)
Kortizol, ki se sprošča v stresnih situacijah, porablja B-vitamin. Polnovredna žita vsebujejo veliko tega vitamina, ki je bistven za zagotavljanje energije in delovanje možganske funkcij. Bogat, polnovreden obrok tudi pomembno prispeva k sproščanju serotonina (hormona sreče), kar bo izboljšalo razpoloženje in zmanjšale posledice stresa.
- MANDELJNI
Tudi mandeljni so izjemno bogati z vitamini in minerali, predvsem B2, E, magnezijem in cinkom, ki sodelujejo pri proizvodnji serotonina, ki je, kot rečeno, naravni “antistresor”.
- ALGE (mikroalge, klorela, spirulina …)
V prehrano dodajte alge, ki so zmagovalke v hranilnosti! Nahranjenost telesa z antioksidanti, vlakninami in ostalimi mikroelementi bo izboljšalo počutje ter uspešneje kljubovalo posledicam stresa.
