Krepitev imunskega sistema je zelo aktualna in pravzaprav ekstremno pomembna dejavnost, za katero bi morali skrbeti celo leto (in ne samo jeseni in pozimi, ko pridejo klasični prehladi, gripe, virusi in razne druge sezonske bolezni itd.). Zakaj dejansko bolj zbolevamo v mrzlem obdobju leta? Ker virusi za svoj razvoj potrebujejo ohlajeno telo (bakterije pa toplo). Proti virusom torej v prvi vrsti skrbimo, da bodo zlasti okončine tople. Poleti je to lažje … A vendar … Poskrbimo za zdrav imunski sistem že prej ... Da bodo naši vojaki v polni pripravljenosti, ko bo to potrebno.
Učinkovit imunski sistem je namreč najboljše varovalo pred virusi in drugimi vsiljivci, ki ogrožajo telo. Temeljna naloga imunskega sistema je, da prepozna vsiljivca in organizira učinkovito obrambo. Ker je sistem, pomeni, da gre za sklop usklajenega delovanja več organov. Imunski sistem bi lahko primerjali z dobro organizirano vojsko.
4 faze razvoja virusov
Kako prepoznamo, da je imunski sistem šibek?
-
utrujenost
-
razdražljivost
-
prhljaj
-
mastni lasje
-
pogosti prehladi
-
povišana telesna temperatura
-
otekle bezgavke
-
otečeno grlo
-
okužbe
-
počasno celjenje ran
-
kronična driska
-
infekcije (glivice, herpes, afte)
S celostnimi spremembami na več nivojih do boljšega imunskega sistema!
ŽIVILA
Predvsem se priporočajo tista, ki vsebujejo
-
vitamin C (acerola, camu-camu, baobab, citrusi, šipek, jagode, papaja, zelene paprika, brokoli, paradižnik, šparglji, peteršilj, temno zelena listnata zelenjava, zelje, kalčki ...)
-
betakaroten (korenje in korenčkov sok, buče, sladki krompir, rdeča paprika, marelice, ohrovt, špinača in druga zelena listnata zelenjava)
-
cink (polnovredna žita, čičerika, pekan, brazilski in indijski oreščki, bučna semena, ingver, gorčica, čili, poper)
-
selen (brazilski oreščki (1 do 2 na dan), šitake gobe, pinto fižol, semena (chia, lanena, sončnična, sezamova), rjavi riž, brokoli, zelje, špinača)
-
betaglukan (v vlakninah različnih polnovrednih žit (posebej oves in ječmen), medicinskih gobah kot so shitake, reishi, maitake, morskih algah, zelenjavi, sadju (predvsem v jagodah, suhih slivah, jabolkih), stročnicah)
-
vitamin E (različna semena (posebej sončnična), mandlji, zelena listnata zelenjava, olje pšeničnih kalčkov, pinjole, avokado, brokoli ...)
-
vitamina B6 (banane, slive, zelje, špinačo in avokado, polnovredna žita, pšenični kalčki, različne stročnice, arašidi, orehi)
-
folati (čičerika, črni in drugi fižoli, soja, leča, sojini kalčki, špinača, brokoli, beluši, brstični ohrovt, rdeča pesa, solata, grah, rdeča paprika, mandlji, zelje, grozdje, pomaranče, avokado, klementine, krompir, polnozrnata žita ...)
-
baker (sončnična semena, sezam, indijski oreščki, čičerika, leča, rozine, suhe marelice, avokado, kvinoja, melasa, šitake, mandlji, šparglji ...)
-
železo (soja, tofu, melasa, leča, kvinoja, bučna semena, fižoli, čičerika, lima fižol, zelena listnata zelenjava, pšenična trava, ječmenova trava, tempeh, tahini, rozine, suhe slive, suhe fige, mandlji, brazilski oreščki, indijski oreščki, sezamova semena, brokoli, proso ... Absorpcijo železa izboljša vitamin C, zmanjšajo pa ga mleko in mlečni izdelki, kava, kakav, črni čaj, fitati, polifenoli …)
-
prebiotična živila (vodni kefir, kombuča, kislo zelje in vse ostalo, kar deluje probiotično in prebiotično)
-
vlaknine
ODSTRANITE/zmanjšajte
-
sladkor
-
vsa živila, ki zasluzijo (živalsko mleko in mlečni izdelki (mleko, sir, skuta ...), moka in izdelki iz moke, posebej bele in pšenične)
-
težko, mastno, sladko, predelano hrano, živila živalskega izvora, pice, testenine, sladkarije,
-
kavo, alkohol, kajenje
-
stres
Krepitev mikrobioma (mikroflore)
Za pravilno delovanje imunskega sistema je potrebno ustrezno ravnovesje črevesne mikrobiote. Ravno v črevesju se telo neprestano srečuje s snovmi iz okolja, kot so hrana, ki jo zaužijemo, bakterije in virusi. V črevesju je zato tudi veliko celic imunskega sistema, ki skenirajo in uničijo snovi, ki bi organizmu lahko škodovale, ter preprečijo njihov vdor v telo.
Nezdrave življenjske navade porušijo ravnovesje v črevesju in posledično oslabijo imunski sistem. V prehrano dodajte več probiotičnih živil ali kvalitetnih mikrobioloških kultur. Na tržišču je veliko dobre in okusne hrane, ki vsebuje probiotike (kefir, kislo zelje, repa …), vendar bi je morali pojesti zares ogromno, zaradi česar je optimalno, da kombinirate uživanje probiotične hrane z uvedbo kvalitetnih mikrobioloških kultur (oz., po domače, probiotika) v vsakodnevno rutino.
Biotiki omogočajo telesu, da se lažje brani pred nezaželenimi posledicami sodobnega načina življenja, virusi, bakterijami in ostalimi nezaželenimi napadalci. Ko okrepimo črevesno floro, okrepimo tudi naravno obrambo telesa oz. imunski sistem. Če imamo v črevesju dovolj dobrih bakterij, nas bodo te ščitile in pomagale pri izločanju patogenov iz telesa. Neke študije celo navajajo, da naj bi vnos ustreznih probiotično-prebiotičnih kultur zmanjšal pogostost kašlja in prehladov za tretjino, njihovo trajanje za 50 %. S tem ko uredimo črevesje, se bo popravilo tudi izločanje, vemo pa, da večdnevno zaprtje povečuje zakisanost telesa in neposredno vpliva na večjo dovzetnost za okužbe. Mogoče je ravno to razlog, da so starejši ljudje, ki so pogosto zaprti, tudi bolj dovzetni za pljučnice in druge težave s spodnjimi dihali.
Vitamin D3
Pomanjkanje D-vitamina je, dokazano, najpogostejši razlog, zakaj ljudje zbolijo za gripo. Gre za esencialni in verjetno najpomembnejši vitamin, ki ga lahko zaužijete za splošno zdravje in močan imunski sistem. D3 je namreč ključen za aktiviranje imunske obrambe in ima ključno vlogo pri spodbujanju imunskega odziva oz. protivnetnih in imunoregulacijskih lastnosti, ki so ključnega pomena za aktiviranje obrambnega sistema telesa.
Njegovo pomanjkanje ustvari kronične težave z imunskim sistemom, kar vodi v avtoimune, degenerativne in kronične bolezni. Raziskave so pokazale, da dovolj vitamina D bistveno zmanjša možnost za obolevanje za gripo in virusnimi obolenji. Celo v novih smernicah, objavljenih na straneh naše zdravniške zbornice, poročajo o kliničnih poskusih, ki dokazujejo, da se umrljivost zaradi kovida zmanjša za 17-krat, če le odpravimo pomanjkanje vitamina D.
Vsak vitamin D bo boljši kot nič. Če pa se da, poiščite D3 – aktivno obliko vitamina D. Zanimiva znanstvena študija, objavljena v zbirki Pubmed, “Epidemic influenza and vitamin D”, razkriva, da pri ženskah, ki so celo leto vzdrževale vnos D3 na 2000 IU, skorajda ni bilo obolelih za gripo.
Dovolj zelenega in grenkega
Večina virusov za svoj razvoj zahteva zakisanost tkiv, zato njihovo napredovanje zaviramo z bazično prehrano (zelenjava, čemaž, začimbe, alg, ječmenova trava, koprive …) Poskrbite torej za vnos zelene zelenjave. Klorofil je namreč tisti, ki je znan po svoji visoki bazičnosti (in posledično skrbi za zmanjšanje kislosti v telesu). Hrana, bogata s klorofilom in železom pomaga povečati preskrbo telesa s kisikom. Zato so vam lahko v veliko pomoč alge, ječmenova ali pšenična trava, peteršilj, razni naravni sokovi … Vendar ne pozabite, s kuhanjem klorofil uničujemo! Najučinkovitejši vir klorofila je seveda zelenolistnata zelenjava, ker pa kuhanje uniči skorajda ves klorofil, jo je najbolje uživati presno.
Klorofil sodeluje v boju proti okužbam. Prav tako je znan po tem, da krepi imunski sistem. Zelena zelenjava, alge in razni kalčki so od vedno veljali za zelo zdrave, a kaj ko gredo včasih tako težko po grlu (če ste kdaj pili spirulino, potem veste, o čem govorimo). A vendar, če se osredotočimo na prednosti: klorofil, ki se nahaja v zelenih živilih, resnično pomaga našemu telesu, okrepi imunski sistem ter uravnovesi delovanje hormonov, podpre mentalno jasnost, zniža stres (odvečni kortizol) in revitalizira organe.
Kuhanje uniči skorajda ves klorofil. Uživate presnega.
Zimzelena klasika: C-vitamin
Uživajte več živil, bogatih z vitaminom C (paprika, brokoli, agrumi, kot so grenivke, limone, mandarine, pomaranče, kislo zelje, cvetača, brstični ohrovt, smrekovi vršički, trpotec, šipek …). Zadnji vsebuje daleč največ vitamina C med vsemi rastlinskimi viri tega mogočnega antioksidanta (sto gramov šipka namreč vsebuje kar 1.025 mg vitamina C). Prvi zasledovalec, list peteršilja, pa, za primerjavo, skoraj sedemkrat manj, in sicer 166 mg. Sto gramov paprike ima nekje 139 mg C-vitamina, limona 53, paradižnik 24 in krompir 15 mg.
Vitamin C je močan antioksidant in je zato nepogrešljiv pri obrambi naših celic pred prostimi radikali. Deluje na več kot 15.000 funkcij v telesu, človek pa ga sam ne more proizvesti. Sočasno deluje kot gradnik, katalizator in regulator presnovnih procesov in je edini vitamin, ki bi moral biti v našem telesu na voljo v gramih, in to v neprimerljivo višji količinah, kot pravijo uredbe.
Dnevne potrebe po vitaminu C se povečajo v naslednjih primerih
-
Prehlad in razna obolenja: v času gripe in prehladov!
-
Kajenje: vsaka cigareta “požre” do 30 mg vitamina C.
-
Stres: stresne situacije so velik porabnik vitamina C.
-
Nepravilna prehrana: napačno in prekomerno prehranjevanje v telesu sproži veliko škodljivih prostih radikalov. Vse to močno povečuje porabo vitamina C.
Komentarji