Koža je pogosto eden prvih delov telesa, na katerem opazimo, da nekaj ni več v ravnovesju. Postane suha, napeta, občutljiva, se lušči ali izgubi tisti zdravi sijaj, ki ga ne more nadomestiti noben puder.
In čeprav najprej pomislimo na novo kremo, je vzrok lahko precej globlje.
Suha koža je lahko posledica poškodovane kožne bariere, dehidracije, pomanjkanja maščob, hormonskih sprememb, težav s ščitnico, črevesjem, stresom, okoljem ali preprosto staranja. Zato je bolj smiselno vprašanje kot »Katero kremo potrebujem?« pogosto: »Zakaj moja koža sploh izgublja vlago?«
1. Najpogosteje je poškodovana kožna bariera
Kožna bariera je sestavljena predvsem iz lipidov, med njimi ceramidov, holesterola in maščobnih kislin. Njena naloga je, da vlago zadrži v koži in jo zaščiti pred zunanjimi vplivi.
Če jo poškodujemo s prepogostim umivanjem, agresivnimi geli, vročimi tuši, pilingi ali pretirano uporabo retinola in kislin, začne voda hitreje izhlapevati. Temu pravimo transepidermalna izguba vode oziroma TEWL.
Včasih je najboljša rešitev torej precej dolgočasna: manj izdelkov, nežnejše čiščenje in nanos nege na še rahlo vlažno kožo.
2. Koža je lahko suha, ker je dehidrirano celo telo
Suha koža in pomanjkanje maščobe nista isto. Koža lahko preprosto nima dovolj vode.
Premalo tekočine, veliko kave, alkohol ter prenizek vnos mineralov se lahko poznajo tudi na njenem videzu. Zato se prava nega kože začne že pri kozarcu.
Čez dan pijte dovolj vode, pri večjih izgubah tekočine ali večji obremenitvi pa poskrbite tudi za minerale in elektrolite. Pomemben je tudi kalij, ki ga najdemo predvsem v zelenjavi.
3. Brez kakovostnih maščob tudi koža težko ostane prožna
Koža za svoj lipidni plašč potrebuje esencialne maščobne kisline. Če jih je v prehrani premalo, je lahko bolj suha, občutljiva in manj prožna.
Na krožniku naj bodo zato redno avokado, hladno stiskano laneno ali konopljino olje, kakovostna jajca ter drugi viri maščob. Pomembne so tudi omega-3 maščobne kisline. Če jih s prehrano ne dobite dovolj, lahko razmislite o kakovostnem viru iz mikroalg.
4. Hormoni lahko videz kože močno spremenijo
Ženske spremembe kože zelo pogosto opazimo v obdobjih večjih hormonskih nihanj. Nosečnost, poporodno obdobje, perimenopavza in menopavza lahko vplivajo na vlažnost, elastičnost in debelino kože.
Z upadanjem estrogena se zmanjšujeta tudi tvorba kolagena in sposobnost kože, da zadržuje vlago. Zato se lahko koža v nekaj letih zelo spremeni, čeprav uporabljamo enako nego kot prej.
Takrat ni smiselno gledati samo kože. Pomembni so spanec, stres, prehrana, telesna aktivnost in po potrebi strokovna hormonska obravnava. Kot dodatno podporo lahko v obdobju menopavzalnih sprememb uporabimo tudi ciljno zasnovane adaptogene protokole.
5. Suha in groba koža je lahko tudi znak težav s ščitnico
Pri zmanjšanem delovanju ščitnice se lahko pojavijo suha in groba koža, lomljivi nohti, hladne okončine, utrujenost in počasnejša presnova.
Tu kozmetika ne bo rešila osnovnega problema. Potrebna je laboratorijska diagnostika, predvsem TSH ter po presoji zdravnika tudi fT3 in fT4.
Jod in selen prav tako nista dopolnili, ki bi ju bilo smiselno jemati na slepo. Ščitnica je področje, pri katerem je individualna obravnava pomembnejša od univerzalnih protokolov.
Kot podporo širši rutini nekateri vključujejo tudi kompleks rjavih alg, omega-3 iz alg ter adaptogeno podporo v obdobjih večjega stresa.
6. Koža pogosto pokaže tudi, kaj se dogaja v črevesju
Če suho kožo spremljajo napihnjenost, težave s prebavo, intolerance ali dermatitis, je smiselno pogledati tudi mikrobiom.
Prehrana z dovolj vlakninami, fermentirana živila in manj ultra procesirane hrane lahko pomembno spremenijo okolje v črevesju. Pri nekaterih je koristna tudi dodatna podpora mikrobiomu.
Pomembno je predvsem razumeti, da kože ne hranimo samo od zunaj. Kar se dogaja v prebavilih, se lahko odraža tudi na njej.
7. Jesen in zima kožo dodatno izsušita
Centralno ogrevanje, klima, suh notranji zrak, veter in mraz so kombinacija, ki jo kožna bariera težko ignorira.
V hladnejšem delu leta zmanjšajte temperaturo vode pri tuširanju, uporabljajte bogatejšo zaščitno nego ter redno zračite prostore. Če je zrak zelo suh, lahko pomaga tudi ustrezno vlaženje prostora.
To je tudi obdobje, ko ima smisel spremeniti nego. Koža decembra pogosto ne potrebuje istega izdelka kot julija.
8. Po 40. letu koža preprosto potrebuje drugačno nego
S staranjem se zmanjšuje tvorba sebuma in kolagena, dermis postaja tanjši, obnova kože pa počasnejša.
To ne pomeni, da moramo proti staranju voditi vojno. Pomeni pa, da koža potrebuje več lipidov, nežnejšo eksfoliacijo in dovolj stimulacije za obnovo.
Tu postanejo še bolj pomembni prehrana, spanec, gibanje, hormonsko ravnovesje in tehnologije, ki lahko podprejo regenerativne procese.
9. Kronični stres se lahko vidi tudi na obrazu
Ko je telo dalj časa v stresu, se spremeni tudi način, kako koža opravlja svojo zaščitno funkcijo. Kronični stres je povezan z večjo občutljivostjo kože in lahko prispeva k slabši funkciji kožne bariere.
Zato lahko pri suhi koži naredite ogromno že z osnovami: bolj urejen ritem dneva, dovolj spanja, manj senzorične preobremenitve in nekaj minut na dan, ko živčni sistem ni bombardiran z novimi informacijami.
Koža ne obstaja ločeno od živčnega sistema.
10. Koža je tudi meja med nami in svetom
Obstaja še en vidik, ki ga pogosto spregledamo. V psihosomatskih pristopih je koža simbol meje, dotika, stika in zaščite.
Dolgotrajna žalost, osamljenost ali čustvena zaprtost lahko človeka pripeljejo v stanje, ko zmanjša gibanje, skrb zase, dotik in socialni stik. Posredno se to lahko pozna tudi na koži.
Zato so lahko masaža, topel dotik, oljenje telesa, somatsko delo ali preprost večerni ritual nege veliko več kot kozmetika. So način, kako telesu sporočimo, da ga nismo pozabili.
Fotobiomodulacija: ko kožo podpremo na celični ravni
Pri suhi, utrujeni in starajoči se koži je zanimiva tudi fotobiomodulacija z rdečo in bližnjo infrardečo svetlobo.
Rdeča svetloba približno v območju 630–660 nm in bližnja infrardeča svetloba približno 810–850 nm se uporabljata za vplivanje na celične procese. Eden glavnih mehanizmov je povezan z mitohondriji, našimi celičnimi »elektrarnami«, ter proizvodnjo ATP.
Prav zaradi tega se fotobiomodulacija raziskuje na področjih regeneracije kože, mikrocirkulacije, tvorbe kolagena in vnetnih procesov. Pri suhi koži je zanimiva predvsem kot podporna tehnologija, ki lahko pomaga izboljšati pogoje za obnovo tkiva in kožne bariere.
Povedano preprosto: kože ne samo namažemo, ampak skušamo podpreti tudi celico.
Jeseni in pozimi je koži še posebej težko
V hladnejšem delu leta imamo manj sončne svetlobe, več časa preživimo v ogrevanih prostorih, zrak je suh, pogosto pa smo tudi bolj pod stresom.
Zato je prav jesen idealen trenutek, da nego kože pogledamo širše.
Ne samo nova krema.
Voda. Minerali. Maščobe. Hormoni. Ščitnica. Črevesje. Spanec. Stres. Okolje. Dotik. In po potrebi dodatna tehnološka podpora.
Koža nam pogosto zelo jasno pokaže, da je nekaj izgubilo ravnovesje.
Namesto da njen signal samo prekrijemo, ga lahko začnemo poslušati.
