Že prvi ZDA trenutki na letališču so pokazali, da je to drugačna dežela.
Vprašanja carinikov brez meje intimnega, privatnega so pričale o tem, da je Amerika dom tistega velikega brata. Pajka v sredini mreže, o kateri govori tudi avtor knjige Fantomski jaz.
Vsekakor so Havaji čudoviti in energija tukaj je nekaj res posebnega, lahko bi celo rekla, da se dogajajo čudeži, ki se jih ne da pojasniti in jih je brezvredno zapisati, saj bi le redkokateri bralec zapisano sprejel kot resnico.
Samo sebe označujem za pozitivca, to se tudi na potovanju ni spremenilo, je pa res, da imam še eno sposobnost, za katero sem si zelo hvaležna, da sem jo razvila. Sem namreč vse boljši opazovalec. Sicer Amerika ne potrebuje dobrega opazovalca, da bi videl, da so tukaj s sistemom in izobraževanjem ljudi malo skrenili, pa vendar.
Danes bom z vami delila nekaj svojih opazk, ugotovitev, sklepov, hipotez, opažanja ...
Z navedbo le teh ne želim nikogar užaliti, če pa že, se opravičujem. Namen tega zapisa namreč ni pljuvanje po Ameriki, temveč spoznavanje, zakaj je Slovenija izjemna dežela, za katero smo lahko hvaležni, da je naš dom.
LJUDJE
Kar se tiče turizma in tudi poslovanja na Havajaih, sem predvsem na O'ahu opazila ogromno Azijcev. Pravzaprav tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji. Azijci so načeloma zelo navdušeni, vitki ljudje, ki radi kažejo tista dva prsta in se zeloooo veliko fotografirajo. Japonke so še posebej prisrčne in to so vsekakor ljudje v katerih vidiš spoštovanje in dobroto, pa tudi ambicioznost in strašansko prilagodljivost.
Američani so debeli. To že vemo. To smo že slišali, a ko to doživiš ... ugotoviš ... da so pa Američani pa res debeli! In kaj je zanimivo je to, da je ogromno predebelih (veliko predebelih) mladih, ki pa zaradi svojih odvečnih kilogramov niso nič manj samozavestni, vase zaprti. Nič jih ni sram, ponosni so na to, kar so in na avtobusu sem doživela celo scenarij, kjer so bile debela dekleta tista najbolj priljubljena, glasna in polna same sebe, medtem ko so vitka dekleta tiho kramljala v ozadju, v nekakšnem podrejenem položaju. Ponavadi sem doživela povsem drugačno, obrnjeno zgodbo.
Geji. Predvsem moški. Sama sem živela z geji in so fajn ljudje, se družim z njimi, sem žurala z njimi in ja, spoštujem in cenim jih. Imam pa tudi dober radar za njih. Hitro jih prepoznam in v Ameriki jih je zares ogromno, na vsakem koraku. Tudi takšnih, ki to pokažejo jasno in glasno. Spomnim se prijatelja, ki je bil gej in mu je bila najbolj zastrašujoča misel ta, da bi drugi opazili, da ima raje fante, da bi izvedeli sošolci in starši.
Tudi tukaj, obrnjena zgodba. Ni narobe svet, samo zgodba je obrnjena in nasploh se mi zdi fino, da so ljudje to, kar dejansko tudi so. Da se ne pretvarjajo in se skušajo pokazati kot boljši ljudje. Avtentičnost je zakon!
HRANA
Jah ... tukaj me pa kar srce boli. Resnično! Hrana .... obup. Vse je narejeno v stilu porabi, zavrzi, vso pakiranje je za enkratno uporabo, ustvarja se res ogromno odpadkov. Večinski del trgovin so hladilniki in zmrzovalniki. Hrana za hitro uporabo, ki sploh ni hrana.
V trgovinah, ki so večje tudi od največjih, ki jih imamo doma sem se izgubljala v iskanju prave hrane. Nisem je dobila. Enostavno navadnih ovsenih kosmičev, nesladkanega rastlinskega mleka, navadnih bučnic in drugih semen ... nisem našla. Sem pa našla vsaj 20 metrov dolge zmrzovalnike sladoledov in neskončno izbiro čipsa, keksov in ostalih sladkarij. Moj dragi si je celo kupil dva mafina za tri dolarje. No, 2,99 dolarja. Nisem uspela pogledati deklaracije, ki jih je mimogrede izjemno težko brati, ker so napisane na način, da rabiš zraven kalkulator pa google translate ... ampak v teh dveh mafinih je bilo naštetih vsaj 50 sestavin, od njih jasno zapisane gensko spremenjene stvari kot so koruza in podobno. Kaj koruza dela v sladkem mafinu? Pa žvečilni gumi in take stvari ... ? Seveda ga je zavrgel, ko sem mu zrecitira vsebino ....
Zdrava hrana, ki jo najdeš v posebnih trgovinah, pa je precej draga. Tam najdeš povsem drug svet in prehranska dopolnila po cenah in kvaliteti, ki jih pri nas še ni. Tukaj priznam, da sem uživala v vpogledu v prihodnost. Tudi ljudje tam so izjemno izobraženi in znajo pomagati. Neka čisto druga skrajnost kot v klasičnih trgovinah, ki pa jih ni blazno veliko, predvsem ni jih na vsakem vogalu, kot smo tega vajeni doma.
In še to! Nujno jopica za v trgovino, saj je ultra mrzlo! Zakaj? Pomislite sami, sicer pa je res 70 odstotkov zmrzovalnikov in hladilnikov s hrano.
LJUDJE IN ALKOHOL
Žigi sem predlagala, da si vzame kakšno pivo, jaz bom pa vidno. Prideva na blagajno, kjer naju nepolnoletno dekle za blagajno odslovi, da nima licence za prodajo alkohola. Dobro, greva drugam, kjer zahtevajo osebno izkaznico. Žiga jo je imel, jaz ne. Prodati nama ni smela, ker je jaz nisem imela, kljub temu, da je bil plačnik Žiga. Tudi če bi odšla, ne bi smela prodati. Celo potožila je, da jo lahko kdo toži, da bo izgubila službo in prestrašeno je povedala, da lahko izgubi tudi licenco. Zanimivo ....
Tukaj bi omenila tudi vtis iz celotnega popotovanja okrog po svetu, da Slovenci kar radi pijemo oziroma najdemo priložnost za pitje, nisem pa dobila drugod takšnega vtisa, še najmanj na Japonskem.
ODNOS DO ŽIVALI
Po zvočniku v trgovini, ob 12.00 uri slišim glas ženske, ki pravi ... da naj se lastnik velikega belega psa v belem avtu napoti do svojega vozila, da njegov kuža potrebuje njegovo pozornost. To so Havaji. Ura je bila 12! Trgovina pa velika vsaj kot City Park v Ljubljani. Kdo za vraga bi pustil psa zaklenjenega v avtu?!?!
Kar nekaj živali sem opazila, ki ne živijo ravno v najbolj idealnih pogojih, da ne govorimo o njihovem promoviranju mesojedstva ...
RELIGIJA
Ufff! Močna je tukaj religija neverjetno! Po radiu, televizijah reklame o tem, da naj ljudje častijo Jezusa, naj berejo biblijo. Branje biblije po radiju, reklame za mladino za Jezusa in nešteto ljudi, ki osebno deli letake in pred restravracijam in na plaži glasno bere biblijo.
Avtomobili z nalepkami VERJAMEM V JEZUSA ... ni da ni. Pristop tudi čez mejo dobrega okusa, a privrženost, vztrajnost neverjetna.
NARAVA
Tokratni zapis bi rada zaključila s tistim, kar me najbolj navdušuje. Narava. V deževnem gozdu opaziš toliko naših sobnih rastlin in uživaš, da rastejo tako svobodno, same od sebe ... barvitost življenje je tukaj dih jemajoča in vsekakor so Havaji vredni obiska. Pisane ribice, turkizna voda in barvite korale. Želim si, da se narava ohrani takšna, kot je ... da bomo sposobni spoštovati in ostati hvaležni za vse, kar nudi naš čudoviti zeleni planet.
Komentarji