Prekomerna uporaba digitalnih naprav, kot so telefoni, televizorji in računalniki, lahko povzroči številne negativne vplive na posameznika, tako fizične kot psihološke. Fizično lahko dolgotrajno sedenje pred zaslonom povzroči težave s hrbtenico in očmi. Pogosto se pojavi sindrom računalniškega vida, za katerega so značilni suhe oči, zamegljen vid in glavoboli.
Družbeni mediji in stalna povezanost s tehnologijo lahko povzročijo tudi občutek odvisnosti, zmanjšano samopodobo in težave v medosebnih odnosih. Pri mladih se lahko zmanjša sposobnost osredotočanja, kar vpliva na uspeh v šoli ali pri delu. Poleg tega se zmanjšuje kakovost prostega časa, ki bi lahko bil namenjen fizični aktivnosti, druženju ali hobijem.
Vendar tudi to še ni vse! Pretirana uporaba zaslonov, predvsem če to počnemo preden se odpravimo spat ali če zaradi gledanja po telefonu obremenjujemo svoje možgane še v pozne večerne ure, vpliva na kakovost spanja in moti naravne cikle spanja. Modra svetloba zaslonov namreč zmanjšuje izločanje melatonina, hormona, ki je ključnega pomena za kakovosten spanec.
Brez melatonina ni globokega spanca
Melatonin je znan kot sredstvo proti staranju in stresu, saj zavira kortizol in deluje kot močan antioksidant. Njegova proizvodnja se sproži v temi, medtem ko jo svetloba zavira. Ko se melatonin sprosti, kroži skozi možgane prek cerebrospinalne tekočine in nato vstopi v krvne žile, da se razširi po telesu.
Izogibanje zaslonom pred spanjem je ključno za ohranjanje kakovostnega spanca. Melatonin je hormon, ki ga proizvaja češarika in uravnava spalni cikel s spodbujanjem občutka zaspanosti ter vzdrževanjem rednega ritma spanja. Modra svetloba, ki jo oddajajo zasloni – bodisi pametni telefoni, tablice, računalniki ali televizorji – moti ta proces, saj možgane prevara, da verjamejo, da je še vedno dan. To zmanjša raven melatonina, kar otežuje uspavanje.
Motnje v proizvodnji melatonina zaradi izpostavljenosti modri svetlobi podaljšajo čas, potreben za uspavanje, in zmanjšujejo splošno kakovost spanja. Z nižjo ravnijo melatonina so možgani bolj budni, kar otežuje prehod v globoke faze spanja, ki so ključne za telesno in duševno regeneracijo. Posledično čas pred zaslonom vodi do plitvejšega spanja, pogostejših prebujanj in krajšega trajanja mirnega spanca.
Gledamo ponarejena življenja in uničujemo svoje zdravje
Raziskave so jasno pokazale, da lahko moteni vzorci spanja, ki jih povzroči pozna nočna uporaba zaslona, prispevajo k dolgoročnim zdravstvenim težavam! Zmanjšanje ali nekakovostno spanje je povezano s povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja, oslabljeno imunsko funkcijo ter težavami z duševnim zdravjem, kot sta anksioznost in depresija. Posledica utrujenosti zaradi slabega spanca zmanjša kognitivne funkcije, kot so spomin, pozornost in odločanje, kar vpliva na vsakodnevno učinkovitost in splošno dobro počutje.
Biohacking nasvet za dober spanec
Za izboljšanje kakovosti spanja strokovnjaki priporočajo, da vsaj 30 do 60 minut pred spanjem vzpostavite rutino za sprostitev brez zaslona! Brez uporabe elektronskih naprav lahko telo bolj naravno preide v spanec, če se ukvarjate s sproščujočimi dejavnostmi, kot je branje knjige, meditacija ali poslušanje pomirjujoče glasbe. Prilagajanje nastavitev naprave za zmanjšanje izpostavljenosti modri svetlobi, kot je uporaba nočnega načina, je prav tako lahko učinkovit način, vendar morda ne izniči v celoti učinkov izpostavljenosti zaslonu in količini informacij, ki ga predvajamo.
Ohranimo dober spanec in ustrezno proizvodnjo melatonina, da lahko podpiramo zdrav cirkadiani ritem, saj je prav v njem skrita moč zdravega in uravnoteženega življenja, ki omogoča samopomlajevanje in samozdravljenje na celični ravni. O cirkadianem ritmu, ki je relativno novo odkritje – znanstveniki so za njegovo prepoznavanje prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino šele leta 2017 – pogosto govori tudi Jasmina.
Ta ritem je eden izmed bioloških ritmov, značilen za vsa živa bitja, in predstavlja način, kako se prilagajamo okolju, v katerem živimo. Gre za osnovni 24-urni ritem, ki usklajuje vse naše fiziološke, biokemijske in vedenjske procese. O tem je podrobno spregovorila tudi Jasmina Kandorfer v svoji novi knjižni uspešnici Biohacking zdravja: po matrici narave. Resnično edinstvena knjiga, ki so jo s svojim pozitivnim mnenjem podprli številni strokovnjaki in priznani zagovorniki zdravih metod in zdravega načina življenja.
