Stres nastaja kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati. Če so se naši predniki srečevali z nevarnostmi, povezanimi s trenutnim preživetjem, pa se danes srečujemo predvsem s psihično ogroženostjo, ki je v prvi vrsti rezultat hitrega tempa življenja in tekmovalnosti. Odzivi v telesu na nek dražljaj nastajajo popolnoma enako kot v preteklosti, razlika pa je v tem, da je danes večina stresnih situacij psiholoških in ne fizičnih. Nekoč je stres, ki je bil posledica delovanja elementarnih sil, resnično pomenil pripravo na boj ali beg. Za sodobnega človeka je to neučinkovit odgovor, ker se na vsakodnevne strese ne more odzvati niti z enim niti z drugim načinom. Posledica je nenaravno zatiranje čustev, misli, govora in dejanj, kar vse pogosteje pripelje do depresije.
Vedno bolj pogosto je slišati trditve, da je večina bolezni psihosomatskega izvora. Kaj pravzaprav to pomeni? Človekovo telo in psiha sta v odnosu, ki ga medicina imenuje psihosomatski odnos. Misli, čustva in okoliščine, ki prijajo našemu telesu, izzovejo prijetno stanje naše psihe in delujejo pozitivno tudi na fiziološke reakcije v telesu. Negativni vplivi, ki jih izzove stresna situacija, pa seveda delujejo na psiho in telo prav nasprotno.
Obstajata dve vrsti stresa: pozitivni (eustres) in negativni (distres). Pri pozitivnem stresu nagli izliv adrenalina pomaga, da se spremembam lahko prilagodimo v kratkem času. Eustres povečuje sposobnost opazovanja in čuječnosti, daje motivacijo, povečuje učinkovitost in krepi samozaupanje. Pri distresu telo nima moči, da bi se po prenehanju stresnega dražljaja, vrnilo v stanje ravnovesja. Pojavijo se dobro znani problemi: nespečnost, izguba apetita, glavoboli, izčrpanost, bolečine v vratu in križu, prehladi, okužbe itd… Psihično se negativni stres kaže kot jeza, nevroza, vznemirjenost, depresija…
Organizem pri boju s stresom nujno potrebuje pomoč. Elevterokok hitro vzpostavi stanje homeostaze, ker kot adaptogen telesu pomaga pri prilagajanju na novo nastale okoliščine tako, da biokemijske reakcije v organizmu (metabolizem, delovanje hormonov in encimov, celično dihanje) preidejo v meje normale. Adaptogeni delujejo kot imunostimulatorji in antioksidanti, saj gre za substance, ki so sposobne preprečiti škodo, nastalo zaradi delovanja prostih kisikovih radikalov v tkivih.
Elevterokok pozitivno deluje na:
- Metabolizem
- Regeneracijo jeter
- Delovanje ledvic
- Sluh
- Vid
- Zmanjšuje učinke kemoterapije
- Duševno ravnovesje
- Odpravlja depresijo
- Nespečnost
- Pregorelost
- Krepi psihične in fizične sposobnosti
Pri zdravljenju, večjih psihičnih in fizičnih obremenitvah in v stresnih situacijah je priporočljiva količina 20 kapljic v 1dcl vode 3 x dnevno pred jedjo, pri preventivi pa zadošča 10 kapljic v 1 dcl vode 2 x dnevno pred jedjo.
