DEPRESIJA IN UČINKOVITO ZDRAVLJENJE Z EMDR TERAPIJO

V svojih ordinacijah se vsakodnevno srečujem z ljudmi, ki tožijo, da  
imajo depresijo, anksioznost ali panične napade. Nekateri jemljejo  
antidepresive, nekateri jih kategorično zavračajo. »Želim narediti  
vse, da ne bi jemal antidepresivov!«, pogosto slišim.

DEPRESIJA kot termin izhaja iz latinščine in pomeni globoko potrtost,  
pobitost ali potlačenost.
Vsaka žalost nikakor ne pomeni depresije. Žalost je normalno stanje,  
ki se pojavi v določenem obdobju življenja, ko se človek srečuje z  
izgubami emocionalne ali materialne narave in jo sčasoma prebrodi.  
Tudi občasen občutek nerazpoloženosti nikakor ni depresija.
O depresiji govorimo, kadar je globoka žalost in potrtost konstantno  
prisotna, največkrat v spremstvu občutka nemoči, brezupa, nespečnosti  
ali begu v pretirani spanec. Občutke spremljajo še jokavost, izguba  
interesa, izguba smisla, tesnoba, izguba apetita ali pretirana  
ješčnost, umik od prijateljev, slabo počutje, nizka samopodoba,  
zmanjšan libido, zmanjšana koncentracija, utrujenost in brezvoljnost.   
Ti občutki so za človeka tako težki, da jih mnogi mašijo z alkoholom,  
drogami ali zlorabo jemanja tablet. Skrajnost so suicidalne oziroma  
samomorilne misli. Največkrat jih spremlja še občutek manjvrednosti in  
krivde. Skupna lastnost je, da se človek enostavno ne veseli več  
življenja.


Vzroki so lahko različni. Genetični v smislu, če je kdo od staršev  
depresiven. Pri svojemu delu opažam, da ima pomemben segment, ki ga  
otrok lahko ponotranji, vedenje depresivnega starša, ki ga otrok  
nadaljuje tudi v svoji odraslosti, ne zavedajoč se, da to pravzaprav  
ni njegovo. Ko na terapijah to ozavestimo, pacienti opustijo  
frustrirajoče delovanje, ki jih ovira v življenju a jim je hkrati zelo  
domače.


Možno je, da je depresivno stanje tudi biološkega izvora, ko  
neurotransmitorji, ki regulirajo razpoloženje v možganih ne delujejo  
normalno in posledično primanjkuje serotonina , noradrenalina,  
skratka, kot temu pravimo, hormonov sreče. Tu vsekakor antidepresivi  
lahko pomagajo. Pomembno je vedeti, v kolikor je človek nevaren sebi  
ali drugim, je potrebno takoj ukrepati s prisilno hospitalizacijo, ki  
je le v takšnih primerih dopustna. V tem primeru pozabite na misli,  
kako se boste zamerili bližnjemu ali kaj bodo rekli sosedi, gre vendar  
za življenje!


Če se osredotočim na svoje vsakodnevno delo, se pod depresijo skrivajo  
boleče, travmatične izkušnje, degradacije, izgube ljubljene osebe ali  
službe, nizka samopodoba, zlorabe vseh vrst od fizične, psihične in  
spolne zlorabe iz otroštva ali mladosti ter zanemarjanja.
Pod vso to bolečino so v podzavesti globoko zataknjena čustva,  
pridobljena v najzgodnejših letih življenja.
Spominjam se mladega fanta, absolventa. Že dalj časa se je počutil  
depresivnega. Želel si je študirati, vendar ni zmogel. Ne more spati,  
težave ima s koncentracijo, vedno bolj se je izoliral od svojih  
prijateljev. Telo ima porezano z britvijo. Občasno kadi marihuano ali  
se napije. Na ta način si maši svoja boleča čustva. Samopoškodba mu  
pomaga, da preglasi neznosno duševno bolečino. Lažje prenese bolečino  
ureznine kot globoko stisko, ki jo čuti v prsih.
Obseden je s strahom, da ga bo dekle zapustilo in našlo boljšega fanta  
od njega. Ves čas je napet in ugaja drugim čez vse meje, ob tem pa  
izgublja sebe. Tesnobo čuti, kadar  dekle odide. Čuti pretirano  
odgovornost za srečo svojega brata in staršev, kar se kaže kot strah,  
tesnoba, vsiljene misli in podobno.
Skozi terapevtski proces se je odstirala zgodba, da je bil deček rojen  
v zakonu, kjer je imel oče druge ženske, tudi v času njegovega  
rojstva. Svoje otroštvo se spominja kot da je bil le tiho in nemočno  
prisoten, neviden od staršev, ki sta bila obremenjena s svojo stisko.  
Oče, ki je grozil, da jih bo zapustil. Mati, ki je odhajala od doma z  
besedami, da se bo ubila. Deček je ponotranjil svojo nemoč, ko ni  
mogel ničesar spremeniti in obupen strah za človeka, ki sta mu  
pomenila največ v življenju. Na vse pretege se je trudil, da bi bil  
priden, ugajal je na vseh področjih. Verjel je, če se bo dovolj  
potrudil, če bo dovolj priden, bosta starša v redu.
Pri svojem delu med drugim uporabljam mednarodno medicinsko priznano  
psihoterapevtsko metodo-EMDR terapijo, ki zdravi podzavest. Dobesedno  
pozdravi ranjena čustva. Jaz temu pravim, da zamenjam program v  
podzavesti. Učinki so izjemni in takojšnji.
Skozi terapevtski proces je moj klient pozdravil svojo nemoč v globoko  
prepričanje, da zmore. Ozavestil je tudi materin strah o prevari, ki  
ga je je projiciral v svoj partnerski odnos. Posebnost EMDR terapije  
je, da zdravljenje prične pri izvoru travmatičnega spomina in čustva,  
ki se je zataknilo v podzavest. Skozi bilateralno stimulacijo gibanja  
oči levo-desno ali z izmenjavo zvočnega signala ali dotika, se namreč  
izmenično stimulirata leva in desna možganska hemisfera, ki omogoči  
klientu, da na varen način pride v stik s svojo travmatično izkušnjo  
in  procesira čustva od svojega izvora, v tem primeru iz otroštva in  
ga skozi proces nevtralizira in nato zamenja v njegovo nasprotje. Gre  
za terapijo, ki aktivira pacientovo samozdravljenje. Oblikujejo se  
nove, adaptivne nevronske povezave. Travmatični dogodek postane le še  
eden od spominov in nima več moči, da bi ga preplavil oziroma ugrabil.  
Pozitivno čustvo dobesedno skozi terapevtski proces instaliram v  
otroka v njemu, dokler se kot deček v travmatični izkušnji počuti  
popolnoma močnega, v globokem prepričanju, da zmore. To moč sva  
instalirala še v sedanjost in kar je posebnost terapije, tudi v  
prihodnost! Nova spoznanja in pozdravljena čustva so se na novo  
povezala na nivoju možganov kar omogoča zdravo regulacijo čustev, v  
občutenju sebe, v medsebojnih odnosih in  v stresnih življenjskih  
situacijah.
Skozi EMDR terapijo se je klient rešil obupnega strahu pred  
zapuščenostjo, ki ga je oviral v vsakdanjem življenju, saj je  
partnerko dušil s svojim strahom ob vsakem odhodu. Prav tako je z EMDR  
terapijo pridobil svojo samozavest z na novo ponotranjenim občutkom,  
da je vreden in se je končno zmogel sprejeti z vso ljubeznijo.  
Perfekcionizem, ki ga je pridobil z občutkom, da nikoli ni dovolj  
dober, je zamenjal v prepričanje, da je dovolj dober in čudovit  
takšen, kot je. Posledično je postal sproščen in samozavesten.


Kot sem že večkrat opisovala, še tako ljubeči in skrbni starši ne  
zmorejo zadovoljiti vseh otrokovih potreb. Enostavno se zgodijo travme  
ali neke neljube situacije ob starših oziroma skrbnikih, ob vrstnikih  
ali za otroka drugih pomembnih osebah, ki nas s čustvi, ki smo jih ob  
tem ponotranjili, zaznamujejo za celo življenje.  Le ta se zataknejo v  
podzavest in nas nezavedno vodijo tudi v odraslosti. Odločilno  
vplivajo tudi na odrasle partnerske in starševske odnose ter  
pravzaprav na vse medsebojne in celo poslovne odnose. Prav vsak od nas  
se znajde v tem in prepričana sem, da nam čustva strahu, nemoči,  
krivde, nevrednosti, sramu, tesnobe niso tuja. Težava je, ko nas  
nezavedno vodijo skozi življenje v smeri, ki se je ne želimo. Zato je  
pomembno skozi terapevtski proces ozavestiti ples, ki ga plešemo in  
zavestno izbirati drugačna vedenja.


Če se še tako trudimo z izobraževanjem, branjem, obiskovanjem  
delavnic, nam čustva, ki so zaklenjena v podzavesti ob prvem trigerju  
oziroma sprožilcu iz zunanjosti povzročijo, da odreagiramo iz svojega  
obrambnega mehanizma, ki nam je v otroštvu sicer koristil, da smo  
preživeli,  v odraslosti naredijo nemalo škode. K sreči si lahko  
pomagamo z izjemno učinkovito EMDR terapijo in neizmerno sem srečna,  
ko se vsak dan ob izvajanju le-te srečujem z izjemnimi rezultati.

Ko so čustva pozdravljena, tudi depresija izzveni! Izzvenijo tudi  
anksioznost, fobije, nizka samopodoba in panični napadi.
Težave izzvenijo, saj so pozdravljene pri njenemu izvoru. Izjemno!


Kar težko si predstavljamo, da je to mogoče, dokler tega ne preizkusimo.


Amina Mehanovič


www.audiva.si. 040 224 980 anima.audiva@gmail.com