Darilo izbire je darilo, ki ga ne sprejemamo radi, saj moramo z njim sprejeti tudi odgovornost zase in za svoje življenje. Ljudje, ki živijo v vlogi žrtve, odgovornosti vsekakor ne sprejemajo, saj preko orodij obtoževanja, pritoževanja in upravičevanja odgovornost za lastno srečo, zdravje, blaginjo in dobre odnose prelagajo na politiko, gospodarstvo, zdravnika, psihiatra in celi svet.
Takšno življenje je zares naporno, pa ne bi bilo treba.
Človek se resnično osvobodi takrat, ko ga nič več ne zamaje, saj ostane trden v svojem središču ne glede na to, kaj se dogaja okrog njega. Je postavljen v svojem stebru in sprejema odgovornost za svoje življenje in se tako zaveda tudi tega, da ima vedno izbiro.
Izbira je odgovorno darilo, a vendar je darilo, zaradi katerega je človek človek.
Samega sebe podiramo takrat, ko izbire v svojem življenju sprejemamo brez zavedanja, brez občutka moči. Takrat, ko smo na avtopilotu, ko nas “fura sistem”. Tako kot od nas pričakujejo starši in okolica, izberemo ustrezno službo, partnerja in imamo otroke v letih, ko se to od nas pričakuje. Ni čudno, da tako moške kot ženske v letih, ko so otroci že odrasli, enostavno odpelje. Ničkolikokrat sem slišala ljudi praviti: “Moja prijateljica iz otroških let je zbolela za rakom in jasno je, zakaj. Zmeraj je vse delala tako, kot ji je bilo rečeno. Jaz imam dovolj, ne bom pristala tako kot ona. Otroci so odrasli, zdaj pa je čas zame. Ločila sem se in zdaj delam to, kar hočem. Spoznavam se in ugotavljam, da sploh še nisem živela!”
To je lep primer človeka, ki darilo izbire odpre šele takrat, ko je opravil vse tisto, kar se sicer od njega pričakuje – najmanj da spravi otroke h kruhu pa da naredi preveliko hišo, za katero bo celo življenje odplačeval kredit, zaradi katerega si bo težko privoščil več kot tedenski dopust in zaradi česar bo za vedno priklenjen na tisto okolje, ki je verjetno tudi vas ali mesto, v kateri so odraščali že starši in stari starši. Kdo si ti? Kakšna je tvoja zavestna izbira? Kaj vse si lahko? Kajti “biti ti” ni tako fiksno, kot si misliš …
Igralec Jim Carrey, ki je igral v znamenitih filmih Maska in Ace Ventura, je v času svoje kariere igralca, ko je karakterje menjaval zaradi filmov, nekega trenutka spoznal, da lahko povsem spremeni karakter in to, kdo on je. Kar se lahko zgodi, je to, da ne ve več, kdo on pravzaprav sploh je. To se igralcem veliko dogaja, tudi slovenskim. Vodi lahko v depresijo. Tako je bilo tudi pri Jimu Carreyu, a kar se je zgodilo po tem, je tisto, kar je pomembno. Ugotovil je, da imamo možnost izbire. Če lahko izbira svoj karakter glede na film, ki ga igra, potem tudi njegova osebnost ni tako fiksna, kot bi si človek mislil – kar pa pomeni, da ima izbiro. In se je vprašal: “Kaj vse sem še lahko? Kako se še lahko izrazim?” Na Havajih sem obiskala galerijo, v kateri so razstavljene njegove slike, in povem vam, da je Jim Carrey lahko tudi izvrsten slikar, ne samo igralec. In zadnja leta je velikokrat v vlogi govornika, saj to ugotovitev o darilu izbire deli z drugimi. Tudi ostale želi spodbuditi k temu, da ugotovijo, da so kreatorji, da so oni tisti, ki izbirajo, kaj želijo v svojem življenju in česa ne. Da smo danes lahko to, jutri tisto, kakor nam srce govori. Če si torej mama in asistentka, to ne pomeni, da ne moreš biti tudi pisateljica in modna kreatorka. Saj to nisi ti, to je samo tisto, kar počneš. Ti si nekaj povsem drugega, si opazovalec in vse te vloge te ne definirajo. Ne rabiš slave in denarja za to, da postaneš nekaj, kar si želiš, ali da sploh lahko začneš živeti.
Vse, kar potrebuješ, je zavedanje, da imaš vedno možnost izbire. In da izbiraš ves čas, tudi takrat, ko misliš, da ne. Vsakič, ko si raje pred televizijo, kakor da greš na sprehod, izbiraš. Vsakič ko raje zaviješ na hamburger in pomfri, namesto da bi zaužil kaj bolj hranljivega, izbiraš. Vsakič, ko dovoljuješ, da se do tebe nekdo obnaša žaljivo, s tem to pravzaprav tudi izbiraš.
Sam si izbiraš življenje, ki ga živiš zdaj. In če nisi zadovoljen s tem, kakšno življenje živiš trenutno, potem začni živeti drugače.
Je pa zelo kruta in resnična misel tudi ta, da če se ne ukvarjaš z zdravjem, se boš slej kot prej ukvarjal z boleznijo. Kakšne so torej tvoje izbire? Izbiraš za zdravje ali proti zdravju? Izbiraš tako, da te bo morala ustaviti bolezen? Nič ni narobe, če to počneš. Tvoje življenje, tvoja stvar. A zavedaj se, da počneš to. Kajti to si počneš ti sam.
Nikoli ne bom pozabila svoje prve prakse v kliničnem centru, ko sem bila še študentka delovne terapije na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani.
Ko sem vstopala v različne sobe, sem se približala vsem dobrim in slabim obrazom medicinske oskrbe. Še posebej se me je dotaknilo zadrževanje ljudi pri življenju – ko človeku z vso srčnostjo želiš, da bi umrl in se osvobodil.
Prakso sem opravljala tudi na različnih oddelkih, od amputacij do travmatološke klinike, pa nevrološke ... Poznala sem mnogo obrazov različnih diagnoz bolezni, ki človeka povsem podredijo in prisilijo, da se začne ukvarjati s sabo, ker se prej očitno ni ...
In ko doživiš vse to in se vprašaš, ali bi rad doživel 80, 90, 100? Seveda, a le kvalitetnih, vse ostalo … Ne, hvala!
Spoznala sem, da človek, ki je priklenjen na posteljo daljše obdobje, v veliko primerih pozabi, da je bil kdaj mlad, vesel, razigran, zdrav! Samo še vegetira in obstaja v svoji bolečini, z občutkom krivde, da je v breme svoji družini, sistemu, v breme samemu sebi.
Zakaj vse to pišem? Zato, ker je mene osebno to predramilo dovolj, da sem se začela ukvarjati s stvarmi, ki zares nekaj pomenijo. Z zdravjem. Z iskanjem zdravja. Z rutinami, vsakdanjimi navadami, s katerimi krepimo zdravje, s hrano, ki podpre telo ... Vse tiste sekunde dobrot nečesa, kar za nas v resnici ni dobro, niso vredne!
Ko vidiš takšne prizore v bolnišnicah, se tega zavedaš! In iluzija je, če mislimo, da nam pa takšne “drobne” vsakodnevne razvade že ne škodijo ... Telo vedno izstavi račun za vse neprespane noči, ves stres, za ves čas nategovanja samega sebe, da se boš odpočil in si vzel čas zase.
Ne rabim sama narediti te iste napake in zboleti. Ne rabim tega, saj sem se sposobna učiti in sprejemati lekcije, ki jih sicer ne doživim na lastni koži. Opazovanje je tukaj ključno in ko ponotranjiš, kako bistven je odnos do sebe, ki je pravzaprav matrica za vse, kar počnemo s svojim telesom in kaj vanj vnašamo, potem postane vse lažje. In vse tiste “težje okoliščine” in manjše izbire hrane ... Tisto ni nič v primerjavi s posledicami nezdravega življenja in vztrajanja pri navadah, ki nam škodujejo.
Spanje pri televiziji, premalo spanca, preveč kave, premalo vode, preveč procesirane hrane, premalo zelenjave ... Vse to vaše telo beleži! In kdo je tukaj tisti, ki izbira? To si ti!
Ne dodajaj let življenju. Dodajaj življenje letom!
Vir: Knjiga "Darilo teme" avtorice Jasmine Kandorfer.
V knjigi so opisani različna čustvena stanja, življenjske okoliščine in dogodki, ki se jih bojimo, se jim skušamo izogniti, jih potlačiti ali zanikati.
Knjiga “Darilo teme” prinaša razumevanje, zakaj se nam to dogaja, ter nam pomaga videti višji namen − resnično darilo izza celofana bolečine, ki prinaša rast, razvoj, napredek.
Knjiga ni na voljo v knjigarnah in knjižnicah. V knjigi najdeš:
DARILA ZAZNAVANJA
Darilo strahu
Darilo skrbi, zaskrbljenosti
Darilo preanaliziranja
Darilo pričakovanja in razočaranja
Darilo obžalovanja
Darilo jeze
Darilo egoizma
Darilo zavisti
Darilo zamere
Darilo žalovanja
Darilo depresije
Darilo nespoštovanja
Darilo “čudnosti”
DARILA TELESA
Darilo človeštvu – samozdravilni sistem
Darilo utrujenosti
Darilo bolečine
Darilo bolezni
Darilo debelosti
Darilo težav s srcem
Darilo ranjenosti
Darilo ranljivosti
Darilo opozoril telesa
Darilo menstruacije
DARILO ŽIVLJENJSKIH SITUACIJ
Darilo kraje
Darilo izgubljene priložnosti
Darilo “bedne” službe
Darilo izgube službe
Darilo žrtve
Darilo izbire
Darilo ostudnega, grdega
Darilo splava
DARILA NARAVE
Rituali zdravja in lepote
DARILA, KI NAM JIH PONUJA VSAKDAN
Darilo teme
Darilo glasbe
Darilo ženskega orgazma
Darilo pravljic
Darilo ironizacije
Darilo hvaležnosti
KLJUČ DO OBVLADOVANJA VSEH ŽIVLJENJSKIH SITUACIJ
Preverite vsebino tukaj:
Komentarji