“Pa kako ravno jaz? Kako sem jaz lahko dobil to bolezen? Saj to ne more biti res.”
Klasičen odziv človeka na bolezen, ki le te ne prepoznava kot tisto, kar v resnici je.
Zatem ponavadi sledi opolnomočenje v smislu, da se boš boril proti tej bolezni. Naj se borba začne. In tako tudi medicina spodbuja k borbi!
Pred nekaj dnevi sem se v Singapurju sprehodila mimo velikega napisala, ki je upogumljal ljudi, da se skupaj začnemo boriti proti raku. Ironija, zraven je bila mrtvaščnica in da, tam se končajo vse borbe.
Branje te knjige vam ponuja spremenjeno zavedanje in pogled na bolezen iz polja borbe, saj se moramo zavedati da ob borbi, bitki izgubljamo energijo.
Tudi sicer ljudje, ki se odločijo za bitko proti neki bolezni, želijo iz svojega življenja odstraniti le bolezen in to tudi postane glavni cilj. Počnejo vse, kar lahko, samo da bi premagali bolezen.
Niti pomislijo ne, zakaj je bolezen sploh prišla.
Bolezen ni nikoli naključje in ni posledica starosti. Ne izbira naključno svojih žrtev.
Bolezen je darilo. V tvoje življenje je prišlo kot opozorilo, da nisi na pravi poti. Z namenom, da te ustavi.
Večina ljudi pa se ne ustavi, ampak to vzame še kot dodatno borbo in potem se celo življenje samo borijo.
A življenje ni borba, življenje dela za nas in čas je, da se tega začnemo zavedati.
Bolezen nas uči življenja in nam pomaga usmeriti se na pravo pot. Zahteva spremembno življenjskega stila, razmišljanja. Ko je delo končano, ko je človek na pravi poti, izgine, odide. V knjigi Pot do Resnice čudovita avtorja zapišeta: “Učitelj bo končal pouk. In naenkrat boš spoznal, da bolezen sploh nikdar ni obstajala.”
Kdo ti bo torej pomagal premagati bolezen?
Nihče. Samo ti se lahko soočiš z boleznijo, samo ti ji lahko prisluhneš in jo sprejmeš in to je prvi korak. Bistvo je v ozaveščanju samega namena, zakaj je bolezen prišla ter da ozavestimo, da imamo potencial, da se pozdravimo sami.
Darilo bolezni nam tudi kaže katere negativne misli in prepričanja, kateri način čustovanja, odzivanja na okolico, odnos sam s sabo, strahovi ter jeza, katera dejanja so tista, ki niso v skladu z naših najvišjim dobrim.
Zakaj je bolezen najtežje darilo?
Ker prinaša korenite spremembe. Človek pa sprememb ne mara, saj noče razumeti, da je sprememba edina stalnica v našem življenju.
Nikoli ne bom pozabila pogovora z ravnateljico iz srednje šole, ko mi je na letalu iz Finske, kjer sem opravljala praktično usposabljanje zaupala, da bo kmalu praznovala svoj najstniški rojstni dan. “Kako najstniški?” sem se spraševala. Pa mi je zaupala, da se je njeno novo rojstvo zgodilo po bolezni in da svojih rojstni dni kronološke starosti ne praznuje več, saj je takrat dobila novo priložnost in se na novo rodila. Že takrat sem razumela, da ima to smisel. In velikokrat se tudi zgodi, da nekoga poznaš pred boleznijo in ko ga srečaš po njej, ga ne prepoznaš več. Zgleda boljše kot prej, predvsem pa ima povsem drugačen karakter, živi drugačno življenje, z drugače postavljenimi prioritetami.
Načeloma pa se to zgodi ljudem, ki zanemarjajo sebe, ne slišijo svoje duše, ne čutijo izčrpanosti svojega telesa, ki jih preveč žene potreba po denarju, moči, vplivu.
In denar, moč ter vpliv ni slab. To, da ignoriramo sebe je tisto, zaradi česar prejmemo darilo bolezni, ki nas zaustavi in ponudi priložnost, da premislimo o odnosu do sebe, drugih, do življenje samega.
Nič kolikokrat se mi je zgodilo, da sem spoznala nekoga, ki je celo izustil: “Hvala bogu da je prišla bolezen in me streznila. Saj tisto sploh ni bilo življenje. Ko je prišla bolezen sem se najprej ustrašila, da bom umrla. Potem pa sem ugotovila, da je takšno življenje, ki sem ga živela že bilo mrtvo. Bolezen mi je prinesla novo rojstvo. Glede na to, kako živim danes, lahko rečem, da bi bilo vredu tudi, če bi prišla že prej. Res blagoslov tale bolezen, ko bi vsaj ljudje to lahko razumeli, pa mislijo da sem nora.”
Veliko ljudi se danes boji da bodo umrli. A bolj bi nas lahko bilo strah, da ob smrti spoznamo, da sploh nikoli nismo živeli.
In ŽIVETI vsekakor ne pomeni to, da skrivamo svoja čustva in se ne izražamo, da delamo po 16 ur na dan, ker so pač takšni časi, da ne poslušamo sebe in ostajamo v odnosih, ki nam škodijo. Da vase vnašamo hrano, ki si ne zasluži naziva hrana, temveč strup. Tudi hlastanje po še več, po še bolj, ker nikoli ni dovolj … tudi to ni življenje, je samo borba, je samo bitka.
In ni čudno, da tudi bolezen nato sprejmemo kot bitko in borbo. To pa nas utrudi.
Ugotovitve holističnega zdravnika
Ameriški zdravnik dr. Andrew Weil je hitro ugotovil, da klasični sistem ne funkcionira tako, kot bi moral ter da medicina ne nudi rešitev za vzroke bolezni. Hkrati pa so ga navduševali tudi primeri spontantih ozdravljenj, za katere sliši vsak zdravnik, vendar se nihče vanje ne poglablja. Ta zdravnik pa je svojo kariero in življenje posvetil temu, da je raziskal nešteto primerov spontanih ozdravitev, ki jim lahko rečemo tudi čudežne ozdravitve. Da je neka ozdravnitev čudežna, pa pomeni tudi, da so izpolnjeni različni kriteriji, na primer:
- dokaz, da je bolezen obstajala (potrjena diagnoza s strani zdravnika);
- prognoza te bolezni ob medicinskem zdravljenju ali brez medicinskega zdravljenja je morala biti slaba ali brezupna z napovedjo ostanka življenja v mesecih ali letih;
- Sama diagnoza je morala biti težje ozdravljiva ali neodzdravljiva;
- Da se je ozdravitev zgodila naključno in je trajna.
Ko je raziskoval vse te primere, prepotoval svet in spoznaval terapevte, zdravilce, predvsem pa ogromno pacientov, je vendarle prišel do pomembnega spoznanja, ki se navezuje predvsem na kronične bolezni in za katerega meni, da je ključen v samem procesu ozdravitve.
To je sprejemanje okoliščin, situacije, ki jih je bolezen prinesla in sprejetje bolezni same.
Le tako lahko človek dovoli sebi in bolezni, da se potrebne spremembe zgodijo.
Ko je človek napet in v borbi, ko se z boleznijo bori, takrat bolezen samo še krepi. Kajti bolezen te hoče še bolj opozoriti, da se ne rabiš boriti, da se sprosti, da to ni življenje, da moraš spustiti.
Bolezen te še bolj želi zaustaviti, ker rineš z glavo skozi zid. Borba in bitka prinaša napetost in stanje pripravljenosti, kar nas izčrpa in iztroši. Tudi zaradi tega ljudje, ki želijo shujšati in začnejo na veliko telovaditi in hoditi v fitness kvečjemu pridobijo še kakšen dodaten kilogram, saj naše telo za optimalno delovanje potrebuje sprostitev.
Sprostitev in umiritev pa je v kaotičnem svetu težje doseči, zato je tudi bolezni več.
In ker se sami ne znamo ustaviti, umirit? Zato se ustvari bolezen, ki te zaustavi.
Ko bolezen sprejmeš in se ne boriš več proti njej, potem to pomeni, da si pripravljen videti kaj ti sporoča, kaj ti prinaša in kakšne spremembe ob predhodnem sprejemanju sitaucije in sebe je potrebno storiti. Spremembe brez sprejemanja stanja in sebe v teh okoliščinah, ne bodo uspešne. Sprejemanje je prvo. Kaj je torej tisto, kar je za vas najtežje sprejeti? Katerim spremembam se upirate? Za kaj nikoli nimate časa, pa veste da bi bilo dobro to narediti?
Retorično vprašanje:
Kaj pa, če se vse v tej realnosti dogaja in kreira zato, da to sprejmemo?
Bolezen prinaša osvoboditev in novo rojstvo.
Kaj bi se torej morali vprašati, ko pride bolezen?
Najprej popolno sprejemanje stanja kot je. A da bi ugotovili, kakšno stanje je, moramo raziskati sebe in svoje življenje. Se ustaviti in ga preanalizirati.
- Katera dejanja, navade so me pripeljala do tega stanja?
- Kateri odnosi so me pripeljali do tega stanja?
- Kakšen odnos imam do sebe?
- Kateri podzavestni negativni vzorci so prisotni?
- Katera negativna čustva nosim v sebi?
Ko bomo vzorce, odnose, čustva, celo svoje bitje ozavestili, se bomo spremenili. Se bomo osvobodili in tako kreirali nov odnos s sabo, prevzeli nove navade, nov življenjski slog.
Bolezen in otroci
Kaj pa bolezen pri otrocih? Kako lahko otroci živijo napačno? V teh primerih se vedno pogleda negativne vzorce staršev.
Nešteto je zgodb staršev, ki se jim je rodil otrok s posebnimi potrebami in spraševali so se, zakaj so dobili takšnega otroka? V iskanju odgovorov na kvantne načine so prišli do odgovorov, da je bil to edini način, da bosta starša ugotovila kaj je v življenju zares pomembno.
Velikokrat se je tudi zgodilo, da je otrok v prvih letih življenjah sprejel neko bolezen, zaradi katere sta starša povsem spremenila življenjski slog. Morda jo kdo izmed njiju pustil svoj službo in ambiciozno kariero, zaradi katere je zapostavljal odnose v družini.
Ko pride bolezen se zdravljenje že začne, samo dovoliti moramo, da se zgodi.
Če se tudi sami spopadate z boleznijo, vabljeni na prihajajoče predavanje Marie Ane Kolman, v Mariboru in Celju.
Njena znanja so resnično revolucionarna, v vseh letih sodelovanja je pomagala številnih ljudem iz zelo težkih zdravstvenih situacij, ko so se ljudje že poslavljali … sodeluje z mnogimi zdravniki, onkologi po svetu, najbolj znan je dr. Korepanov, sicer pa je onkolog in kirurg tudi njen mož, s katerim se mnogokrat posvetuje glede primerov, saj ji ljudje tudi postavljajo vprašanja in pošiljajo izvide preko e-pošte.
To lahko storite tudi sami, naslov je info@klepetobkavi.si
Več informacij o predavanjih pa tukaj:
https://klepetobkavi.si/dogodki/podrobnosti/zdravljenje-brez-stranskih-ucinkov.html
https://klepetobkavi.si/dogodki/podrobnosti/zdravilne-rastline-v-oceh-zdravnika.html
V tem mesecu pa lahko pričakujete tudi darila! Med drugim tudi čarobno ogledalo, preverite v spletni trgovini.
