Prenos znanja in modrosti ni bil še nikoli tako ogrožen kot zdaj, ko v času prehitrega tempa izgubljamo stik z družino, prijatelji, znanci ter seveda sami s sabo in svojimi koreninami. Tokrat smo gostili predsednika Slovenskega rodoslovnega društva Petra Hawlino, ki nam je razložil, zakaj bi moral vsak poznati svojo družinsko tradicijo in kulturo, kako preprečiti izgubo pomembnih vzorcev prednikov, ki povedo veliko tudi o nas samih, ter zakaj se soočiti s tako ali drugače napornimi družinskimi odnosi. Ne spreglejte ogleda posnetka!
Ko govorimo o družinski zgodovini, ne moremo mimo relativno novih znanj o epigenetiki. Ne dedujejo se namreč le geni, ampak tudi način razmišljanja, navade, miselni vzorci in usode prednikov. Epigenetika je namreč neke vrste osebni dnevnik celice ali organizma, ki se lahko tudi deduje. Beseda epigenom dobesedno pomeni »nad genomom« in opisuje spremembe na DNK-ju. Pri tem ne gre za spremembo zaporedja DNK-ja, kljub vsemu pa te spremembe vplivajo na izražanje genov.
S poznavanjem življenjskih zgodb naših prednikov dobimo uvid tudi v lastni način razmišljanja in posledično delovanja. Čeprav nekateri predniki v času svojega življenja niso imeli modrosti, volje, znanja in priložnosti, da bi lepo skrbeli za svoje potomce, vse te lastnosti pridobijo, ko preidejo v svet prednikov.
Prav zato je letos izdana knjiga avtorice Jasmine Kandorfer z imenom Rodovna knjiga lepo darilo za vse živeče kot tudi še nerojene potomce. Več o njej pa pod opisom izdelka.
Komentarji