Zgodba zeliščarice in ustvarjalke domačih kremnih pripravkov iz rastlin Vasiljevke Kovač se vse od trenutka, ko je na plaži spoznala Slovenko, ki je svoje sončne opekline zdravila s šentjanževim oljem, vrti okoli zdravilnih rastlin. Kakšne moči imajo travniške in tudi tiste bolj eksotične rastline iz daljnih krajev? Kakšen vtis je nanjo naredila Kitajska, zakaj in kako se je lotila izdelave krem in katera knjiga ji je spremenila pogled na svet ter jo hkrati povezala z danes zelo drago prijateljico? Ne spreglejte ogleda posnetka.
Če vam je ušla kaka informacija o divji sibirski čagi, ki je navdušila tudi gostjo Vasiljevko, vam jih rade volje posredujemo še enkrat:
Čaga zavzema prvo mesto na lestvici ORAC, ki klasificira rastline in gobe po antioksidativni vrednosti. Najbolj cenjena je sibirska čaga, ki raste na področju Gornjega Altaja v težkih življenjskih pogojih in ima, kot potrjujejo primerjalne klinične študije, kar 12-krat močnejši terapevtski učinek kot čaga iz nižinskih področij. Uporaba čage pri zdravljenju je bila zlasti v Aziji menda znana že 5600 let pr. n. št., zadnjih 50 let pa jo uporabljajo tudi na Zahodu tako v uradni kot komplementarni medicini. Zgodovinski viri navajajo, da si je ruski car Vladimir Monomakh v 12. stoletju z njo pozdravil raka na ustnicah. Od 16. stoletja dalje je znana uporabe čage v evropski fitomedicini pri zdravljenju raka, gastritisa, luskavice, kožnih bolezni, bolezni sklepov, sladkorne bolezni in tuberkuloze.
