Podcast

Ali je obsedenost s hudičem res videti tako, kot jo predstavljajo filmi? Če gre verjeti besedam profesionalca, eksorcista Marijana Veternika, v teh primerih dejansko ne gre za tipično hollywoodsko pretiravanje. Zadeva je resna! V kakšnih primerih lahko pomaga eksorcist? Koliko ljudi poseduje hudiča oz. koliko primerov izganjanja hudiča beležimo letno? A mora biti človek veren, da  je izganjanje hudiča učinkovito? Je postopek nevaren? Kako se v človeka sploh naseli hudič? Vse to izveste ob poslušanju epizode. Divje bo.

Obsmrtno izkušnjo doživi približno 18 % ljudi, ki so soočeni z življenjsko nevarno situacijo, so blizu smrti ali pa je celo klinično mrtvi. Gre za doživljanja globokih občutkov, kot sta izventelesno doživetje in vstop v druge dimenzije izven običajnih meja časa in prostora. V tokratni oddaji gostimo Ksenijo Malio Leban, ki je tovrstne izkušnje doživela na lastni koži. Sprva ji je bilo o tem nerodno govoriti, saj v družbi še vedno velja prepričanje, da so stvari, ki jih ne moremo dokazati, pač plod človekove domišljije.

Znanstveno je dokazano, da sanjamo približno dve uri na noč, kar v povprečnem življenju človeka nanese okrog 6 let. Ampak, a se spomnite vsaj delčka sanj iz prejšnje noči? Najverjetneje je tudi za vas pravi izziv priklicati v spomin podobe, ki so se vam tako slikovito odvijale v sanjah. S tokratnima gostjama, psihoterapevtko Andrejo Romih in mag. socialne pedagogike Zarjo Brumen, smo razložili pomen najpogostejših simbolov, ki se pojavljajo v sanjah, razkrili smo pomen mor in dejstvo, da so sanje odvisne od naše podzavesti, pričakovanj, subjektivnega stanja in še česa.

Tokrat na Klepetu ob kavi gostimo priznanega kvantnega fizika, izumitelja, filozofa, in pisatelja dr. Andreja Detelo, s katerim se bomo lotili povezovanja na videz nezdružljive triade: znanosti, umetnosti in duhovnosti. Če pravimo, da je v znanosti resnica nad vsem, v umetnosti, religiji in duhovnosti ni obvezna

ZA STAROVEŠKE Maje je bilo merjenje časa zelo pomembno. V koledarjih, ki so jih imeli, se kaže njihovo verovanje, da se dogodki ponavljajo v določenih ciklusih.

Koledar, ki ga nekateri strokovnjaki imenujejo tzolkin (štetje dni), je sestavljal 260-dnevni ciklus, razdeljen na 13 oštevilčenih obdobij. Vsako od teh obdobij je trajalo 20 dni in vsak dan je imel svoje ime. Maji so se po tem koledarju ravnali v svojem verskem življenju, uporabljali pa so ga tudi za napovedovanje prihodnosti.